Brexit: med pričakovanji in realnostjo

02. 06. 2017

Avtor: dr. Brane Bertoncelj, predavatelj na podiplomskem študijskem programu Management korporativne varnosti.

 

dr. Brane Bertoncelj

Po presenetljivi odločitvi, da Britanija izstopi iz EU, se odpirajo številna vprašanja, vse več je tudi politične in ekonomske negotovosti. Finančne posledice Brexita so bile takoj po odločitvi opazne, saj je znižala vrednost premoženja v delnicah za okoli 3.250 milijard evrov, vrednost funta pa ostaja rekordno nizko v zadnjih tridesetih letih (po nekaterih mnenjih bi se vrednost funta zmanjšala za 20% do 30%).

V Britaniji so se že tudi povečali stroški poslovanja, Britanija je izgubila svojo visko AAA boniteto, kar pomeni, da bodo stroški zadolževanja države višji, narašča inflacija, znižala se je obrestna mera. Opazni so znaki vseevropske škode. Pri tem ne gre le za proračun EU, v katerega so Britanci prispevali velik delež, in ga bo treba v ustrezno porazdeliti med ostale članice EU, kar bo lahko problem za že tako razcepljeno EU, ki išče novo vizijo svoje prihodnosti.

Britanija je eno od vodilnih gospodarstev v EU, v njej živi 64 milijonov ljudi, ki imajo visoko kupno moč. Država gosti največja podjetja v EU na področju informacijsko-komunikacijskih in kreativnih industrij, hkrati pa je tudi največja prejemnica tujih neposrednih investicij v EU.  EU je ta čas še vedno največji britanski trgovinski partner, pri čemer Britanci celo več uvažajo kot izvažajo dobrin in storitev.

Več kot štiri desetletja zraščanja na številnih področjih skupnih aktivnosti bo potrebno pravno korektno ločiti in poiskati nove kompromisne rešitve. Izstop odpira številna vprašanja sprememb političnih in ekonomskih odnosov, finančnih storitev, davkov, tujih naložb, trga nepremičnin, statusa londonskega finančnega centra, imigracijske politike, trga dela, cen surovin, cen hrane, kmetijske politike in še druga vprašanja. Poseben problem bodo Britanci imeli tudi s spremembami in dopolnitvami več tisoč zakonov in drugih pravnih aktov, vključno z zamenjavo oznak na avtomobilskih tablicah. Spremembe in dopolnitve pravnega okvira pa vedno pomenijo določen prilagoditveni vsebinski in časovni šok za vse tiste, na katere se ta okvir nanaša.

Končni rezultat pogajanj o pogojih bodočega medsebojnega sodelovanja je težko napovedati, zaradi kompleksnosti in soodvisnosti se ga je težko predstavljati, ker je praktično neizračunljiv. V teh pogajanjih ne bo zmagovalca, obe strani bosta izgubili. Optimistični analitiki menijo, da sprememb v pravilih sodelovanja praktično ne bo, drugi, pa da bodo te globlje in pomembnejše, kot si jih lahko predstavljamo. Gre za pomemben dogodek, ki bo vplival tudi na družbene, sociološke, kulturološke, politične in druge spremembe v EU, ne le v Britaniji. Kaj bo Brexit prinesel EU, njeni stabilnosti, stabilnosti evra?

 

Načela Britanije na bodočih pogajanjih

Britanija z Brexitom izpostavlja dober namen in interes, da bi politično in gospodarsko uspešno novo partnerstvo z EU temeljilo na principih mednarodnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov.

 

Britanija je oblikovala 12 prednostnih splošnih strategij za novo strateško partnerstvo z EU, in sicer:

1. v izstopnih pogajanjih zagotaviti gotovost in jasnost,

2. prevzeti nadzor nad lastnimi zakoni in končati pristojnosti Sodišča EU v Britaniji,

3. krepitev aktivnosti, ki koristno deluje na celotno Britanijo: za Škotsko, Wales, Severno Irsko in vseh delov Britanije. Ostaja v celoti zavezana k sporazumu iz Belfasta,

4. varovanje zgodovinskih vezi z Irsko in vzdrževanje skupnega potovalnega območja, ki hkrati pa ščiti integriteto sistema priseljevanja Britanije in njene vezi z Irsko,

5. nadzor priseljevanje – imeli bodo nadzor nad številom državljanov EU, ki prihajajo v Britanijo,

6. zagotovitev pravic državljanom EU v Britaniji in britanskim državljanom v EU,

7. varstvo pravic delavcev – povečanje obstoječih pravic delavcem,

8. zagotavljanje proste trgovine z evropskih trgov – oblikovali bodo novo strateško partnerstvo z EU, vključno z ambicioznim sporazumom o prosti trgovini, in se prizadevali za vzajemno koristen novi carinski sporazum z EU,

9. zagotavljanje novih trgovinskih sporazumov z drugimi državami – oblikovali bodo ambiciozne proste trgovinske odnose po vsem svetu,

10. Britanija bo še vedno najboljše območje za znanost in inovacije – prizadevali se bodo za nadaljevanje tesnega sodelovanja z evropskimi partnerji,

11. sodelovanje v boju proti kriminalu in terorizmu – še naprej bodo sodelovali z EU, da se ohrani evropska varnosti in v boju proti terorizmu,

12. zagotavljali bodo tekoč in urejen izstopa iz EU – prizadevali si bodo za postopen proces izstopa iz EU in omogočili, da se preostale države članice EU pripravijo na nove ureditve medsebojnih odnosov.

 

Objavljene so bile številne študije ekonomskih stroškov in koristi izstopa Britancev iz EU. Študije ugotavljajo asimetrične učinke, ki so odvisni od uporabljenih scenarijev in predpostavk. Najbolj anti-Brexit analiza je nastala pri London School of Economics, ki navaja neto strošek izstopa iz EU med 2,2% in 9,5% BDP. Najbolj pro-Brexit analize pa ocenjuje pozitiven učinek izstopa v višini med 3,7% in 10% BDP.

Ob tako različnih ocenah ne smemo spregledati dinamike raznih scenarijev Brexita, kjer se pojavlja tudi opcijsko vrednotenje ekonomskih učinkov izstopa.

 

Pomen Britanije za slovensko gospodarstvo

Slovenija je lani v Britanijo izvozila za 534 milijonov evrov blaga, kar predstavlja 2,2% vsega slovenskega izvoza. Vrednost uvoza blaga iz Britanije pa je bila 351 milijonov evrov, kar v slovenskem uvozu predstavlja 1,5% delež. Pomen Britanije za slovensko gospodarstvo je sicer posredno še višji, saj svoj del doda še izvoz končnih produktov iz Nemčije in Francije v Britanijo. Britanija ne spada med najpomembnejše gospodarske partnerice Slovenije (lani je na lestvici zunanjetrgovinskih partnerjev države zasedala 14. mesto), toda gospodarstvo bo negativne učinke vendarle občutilo.

Slovenija je izvozno zelo odvisna in vsa poslovna tveganja Slovenijo bolj prizadenejo kot večje države. To se nanaša zlasti na slovenski »avtomobilski grozd«, kjer so med največjimi izvozniki v Britanijo Revoz, Krka, Boxmark Leather, Mahle Letrika in Cimos.

Težišče gospodarski aktivnosti Slovenije je sicer usmerjeno na notranji trg EU, v bodoče pa se pričakujejo ustrezni pravni in trgovinski sporazumi, ki bodo omogočali nadaljnje trgovinske odnose.

 

Vsaka ločitev je neprijetna in draga

Predvidevamo, da bo EU brez Britanije enotnejša, toda politično in ekonomsko šibkejša. Reformiranje EU pa mora postati skupen izziv.

Možnosti uspešnih pogajanj je veliko in jih ne moremo prejudicirati. Žal pa se pojavljajo že prvi znaki o tem, da bodo v ospredju politični kriteriji in da ne moremo izključiti niti resnih zapletov in političnih izsiljevanj v škodo gospodarstvoma EU in Britanije.

Aktualno dogajanje okrog prihodnjega statusa Gibraltarja, britanske državice na jugu Španije, že daje slutiti navedeno smer, Škotska bo verjetno zapustila Britanijo in se ponovno pridružila EU, veliko je odprtih vprašanj v zvezi z novim statusom Walesa in Severne Irske. Menim, da bo negativni odraz Brexita svojevrstna destrukcija Britanije in EU, pojavlja se že vrsta negativnih finančnih, gospodarskih in ekonomskih učinkov, dimenzije problemov pa so nestabilne in nepredvidljive. Zdravorazumsko se lahko vprašamo, ali je nam to potrebno oziroma kakšna je dodana vrednost izstopnih pogajanj. Gre za vsedržavno škodo, izgubo priložnosti, pojavlja se znan pojav v gospodarstvu: pričakovanja ustvarjajo gospodarsko realnost, grozi pa nam tudi manipuliranje cen na trgih (»močni igralci« že lansirajo govorice).

Možno je, da bi destabilizaciji trgov, vrednosti evra, sledila destabilizacija glavnih slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjev, kar bi lahko vplivalo tudi na naš izvoz in BDP.

Obstaja upanje, da bodo udeleženci izstopnih pogajanj upoštevali Konfucij izrek: »Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.«

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial