EU SCENARIJI PRIHODNOSTI

01. 12. 2017

EU scenariji prihodnosti

Avtor: izr. prof. dr. Draško Veselinovič

 

Kam pa ta Evropa oz. EU sploh gre oz. kam sploh hoče iti. Ker se ta vprašanja pojavljajo že dolgo časa, vendar intenzivneje začenši z veliko ekonomsko krizo in kasneje z begunsko, je Evropska komisija pripravila 5 scenarijev naših možnih skupnih prihodnosti. Tehnično gledano je vprašanje enostavno v obeh primerih, če hočemo več ali manj EU, kar nakazujejo tudi scenariji. Ker bi vsi radi več koristne in manj nekoristne EU, kar oboje hkrati ne gre, je projekt EU in vedno bo nek kompromis. Za koristno EU moraš vedno tudi nekaj žrtvovati, s čemer dobiš nekaj nekoristne EU, tako da imamo ves čas opravka z nasprotujočimi si cilji. Scenariji so že doživeli javno razpravo in razpravo v Evropskem parlamentu brez nekega posebno specifičnega sklepa; posledično je predsednik Evropske komisije Juncker »dodal« še tako imenovani šesti scenarij. V nadaljevanju na kratko povzemam bistvene prvine vseh petih scenarijev in še novega šestega; komentar in (možno) vlogo Slovenije podajam na koncu.

»Tako kot sedaj« scenarij oz. po prvem scenariju EU nadaljuje po obstoječem konceptu. Za zagovornike EU scenarij ne izgleda tako slabo, saj Evropska komisija predvideva napredek na vseh področjih od enotnega trga (tudi na področju digitalizacije in energije) do učinkovitejših trgovinskih sporazumov, okrepljene in bolj koordinirane zunanje meje (Schengen) ter zunanje politike EU ter izboljšanje koordinacije na področju varnosti in obrambe cele EU. Proračun EU postane bolj fleksibilen in učinkovit, prav tako se dodatno okrepi mehanizem delovanja Evropske monetarne unije (EMU) z evrom. Glavna slabost tega scenarija je, da način odločanja v EU ostane enak kot sedaj, kar pomeni še vedno veliko neučinkovitosti in počasnosti.

»Samo enotni trg« scenarij oz. po drugem scenariju bi šli samo poudarjeno v smer enotnega trga in to je vse. To bi si želeli Britanci, če bi ostali v EU. To pomeni precej bolj okrnjeno EU v vseh pogledih v primerjavi z današnjim konceptom. Enotni trg tudi ne bi nujno zagotavljal prostega pretoka ljudi in storitev, medtem ko bi se pretok blaga in kapitala izboljšal. Povečal bi se nadzor vsake države nad svojo lastno varnostjo in mejo. Evropski proračun se precej zoži in omeji na funkcije enotnega trga. Sodelovanje v EMU z evrom je omejeno, kar bi lahko povzročalo občasne težave evru. Proces odločanja bi bil enostavnejši, vendar z zelo omejenimi možnostmi skupnih in za vse enotnih projektov.

»Kdor hoče več« scenarij oz. po tretjem scenarij bi tisti, ki hočejo skupaj početi več, to lahko počeli. Enotni trg se pospešeno razvija naprej, medtem ko je pri vseh drugih področjih tako kot sedaj. Možnosti večjega sodelovanja na vseh ravneh bi bile odprte in bi jih države morale dogovoriti in financirati, medtem ko bi države brez interesa ali sposobnosti za to lahko abstinirale. Sorodnejše države bi dodatno poenotile davčno in socialno politiko in morda še kaj (tu si predstavljam npr. Benelux), spet druge bi se bolj umaknile v svoje »vode« (tu si predstavljam npr. Grčijo). Odločanje v EU bi zaradi dodatne raznovrstnosti postalo še bolj kompleksno. Na prvi pogled je ta scenarij vabljiv, saj je fleksibilen, vendar tudi zelo nevaren, saj se EU lahko »razvodeni«; poleg tega se lahko razlike med članicami na hitro zelo povečajo in EU bi neformalno počasi lezla narazen. V tem trenutku smo praktično v veliki meri na tem scenariju.

»Manj, vendar bolj učinkovito« scenarij oz. po četrtem scenariju bi skupaj v EU počeli manj stvari, vendar te bolj temeljito. Pri mednarodni trgovini bi se šlo na neke minimalne standarde, vendar pa bi se ti striktneje izvajali in nadzirali. Sodelovanje na področju zunanje politike, varnosti, obrambe in mej pripelje do EU obrambne unije. Proračun se spremeni tako v višini kot strukturi. EMU z evrom se dodatno stabilizira, vendar države manj sodelujejo in se tudi manj usklajujejo na področju zaposlovanja (vključno s sredstvi in programi za to) in socialne politike. Odločanje in ukrepanje EU je enostavnejše in hitrejše na manjšem številu področij.

»Veliko več počnemo skupaj« scenarij oz. po petem scenariju pa se bi šlo v smer, ki je bila vizionarsko zamišljena v dolgoročni viziji ustanoviteljev od vsega začetka nastanka EU in njenih predhodnic: smer popolne integracije. V enoten trg se uvaja večjo standardizacijo, harmonizacijo in nadzor ter ukrepe. Pri zunanji politiki, varnosti, obrambi, mejah vključno s sistemom viz poteka vse usklajeno in enotno navzven, kar pripelje do učinkovite EU obrambne unije. Evropski proračun se posodobi in poveča, poleg denarja članic ima tudi določena lastna sredstva, stabilizacijska fiskalna politika v okviru EMU je operativna, kar je točno to, kar sedaj manjka evru. Ekonomska, finančna in fiskalna unija je dosežena, kar so večne sanje evrofilov. Odločanje v EU poteka hitreje, bolj učinkovito, glasni so predvsem tisti, ki menijo, da so izgubili del svoje suverenosti. Poudarja boj proti podnebnih spremembam še posebej, ker so ZDA tu odpovedale.

 

Po predstavitvi petih scenarijev v Evropskem parlamentu je Juncker dodatno predstavil še svoj šesti oz. Junckerjev scenarij. Ta na kratko temelji na treh tradicionalnih evropskih vrednotah: svobodi, enakosti in vladavini prava, vendar je tudi zelo konkreten: EU potrebuje novo evropsko strategijo za industrijsko politiko. EU mora biti vodilna na svetu v inovativnosti, digitalizaciji in razogljičenju, za kar bi skrbel tudi posebni evropski minister za za gospodarstvo in finance. V tem okviru evropska avtomobilska industrija uredi nepravilnosti. EU začne trgovinska pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo na eni strani ter na drugi uvede nov previdnejši in striktnejši EU okvir za pregledovanje naložb. Začne se poostren boj proti kibernetskim napadom z novo evropsko agencijo na tem specializiranem področju. Hkrati bi dodatna evropska obveščevalna enota skrbela za učinkovito izmenjavo vseh pomembnih obveščevalnih podatkov med članicami. Pri migracijah EU ostane solidarna in pomaga na vse možne načine, ampak tudi tako, da pomaga predvsem v problematičnih matičnih državah. Enako plačilo za enako delo v EU je nuja, kar je zelo velik problem. Vrhunski romunski fizik rad poudari, da je za podobno delo njegov nemški kolega plačan tudi desetkratno, če navedem samo ta primer. Podobno kot pri delu so tudi drugje enaki standardi oz. predvsem kvaliteta nuja. Najbolj aktualen je zadnje čase problem neenakih industrijskih prehrambenih izdelkov v EU. Schengen se razširi, medtem ko je zahodni Balkan še vedno resen kandidat za vstop v EU, vendar v naslednjem mandatu Evropske komisije; Turčija se oddaljuje od EU. Glasovanje v EU postane učinkovitejše; na nekaterih področjih se uvede »samo« kvalificirana večina. K učinkovitejšemu upravljanju EU bi pripomogla tudi združitev funkcije predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta.

V scenarijih nikjer ni eksplicitneje govora o zmanjšanju evropske birokracije, sporni pretirano visoki politiki plač in zaposlovanju v (pre)številnih evropskih institucijah, bolj učinkovitim načinom odločanja v EU in še čemu, kar gre danes v nos marsikomu. Želja evrofilov je peti scenarij, medtem ko realnost tretji. Če ne bo konsenza o izbiri scenarija, lahko obvelja tudi obstoječe stanje, ki pripada prvemu scenariju. To je seveda moje mnenje, ki sem ga izluščil iz dogajanja v Bruslju in lastnih analiz.

Kaj vse to pomeni za nas? Glede na to, da nisem nikjer zasledil uradnega stališča vlade R Slovenije o tem, za kateri scenarij se zavzema, in kateri bi bil za Slovenijo najboljši, bi pričakoval, da se naroči temeljita študija na to temo, ki bi bila verjetno koristnejša, vsekakor pa operativnejša kot študija naših dolgoročnih vizij. Ne glede na to pa predpostavljam, da bi za Slovenijo bil najbolj primeren peti scenarij popolne integracije, in da vlada podpira le-tega. Zanj se praviloma zavzemajo tudi vse druge manjše države v EU, medtem ko večje predvsem za takšen ali drugačen večji vpliv in prevlado ter ohranitev določenih nacionalnih interesov, kar bi sicer moral še bolj poudarjeno biti interes manjših članic v smislu dolgoročne samoohranitve. Resnici na ljubo pa moram reči, da se tudi druge države (še) niso opredelile do petih ponujenih scenarijev. Še več. O tem se v Bruslju ne govori prav veliko za razliko od Brexita, ki pa vsekakor je sedaj in bo še kar nekaj časa vrhunska aktualna tema, ki bo preostale članice EU uspela bolj povezati in pospešiti konkretnejše odločitve glede predloženih scenarijev. Sam scenarije razumem bolj kot opozorilo, kam gremo z EU, če se ne bo kaj v njej spremenilo v razmišljanju, delovanju in odločanju.

Razvite EU države, sploh tiste z evrom, so zanesljivo v prvi evropski ligi. Trdim, da so v njej tudi tiste manj razvite, vendar članice evro-cone, saj je skupna valuta, v kateri je sedaj 19 držav članic EU, ena od najvišjih oblik ekonomske integracije. Vprašanje manj razvitih članic EU je bolj v tem, ali bodo sposobne slediti bolj razvitim in ali jim bodo bolj razvite v tem pomagale. Vsekakor je na njihovo pomoč v določeni meri, vendar manj kot v programu 2014-20, za računati, vendar bi vseeno rekel, da, če si ne pomagaš sam, ti tudi drugi ne bodo. Slovenija je ena najbolj integriranih držav, članic EU, saj je tako v evru, kot tudi v NATO in Schengnu. Ob njej je vse to samo še 13 drugih članic EU. Poleg tega imamo na svetu enega najvišjih deležev mednarodne menjave z državami EU v celotni mednarodni menjavi. Samo še nekaj »malega« lastnih neumnosti se znebimo in smo v »Champions league«.


EU SCENARIJI PRIHODNOSTIDraško Veselinovič je izred. prof. finančne ekonomije in predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju ter predavatelj finančnih predmetov na GEA College. Stališča v članku ne odražajo nujno stališča institucij, s katerimi sodeluje.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial