Ključni izziv digitalne transformacije

20. 09. 2017

Ključni izzivi digitalne transformacije

Avtor: mag. Miroslav Ilić, uni.dipl.ing.el.

 

Besedna zveza digitalna transformacija je v zadnjem obdobju stalnica v poslovni literaturi in pri vseh večjih dogodkih, ki se ukvarjajo s sedanjostjo in prihodnostjo tudi v našem ožjem gospodarskem prostoru. Vpletena je bila v posamezne teme na 12. Strateškem forumu na Bledu, 4. 7. 2017 je bil organiziran 1. forum Slovenske digitalne koalicije, da niti ne omenjam drugih okroglih miz, kjer se srečujejo managerji najbolj eminentnih slovenskih podjetij, podjetniki, politiki in intelektualci različnih profilov. Napovedi in pričakovanj je veliko, primerov dobrih praks tudi nekaj, ključno vprašanje pa je, koliko bo na eni strani poguma in odličnosti ter na drugi strani pragmatičnosti, da besede postanejo dejanja.
Zadnja desetletja, v katerih so informacijsko-telekomunikacijske tehnologije večini zemljanov močno spremenile vsakdan, so bila zaznamovana s tovrstnimi zvenečimi besedami. Besedami, ki so bile znanilec novega in naprednega ter prihajajočih priložnosti in nevarnosti. Časovni presledek med njihovim pojavljanjem se je drastično krajšal. Od avtomatske obdelave podatkov, preko informatizacije in e-poslovanja do digitalizacije in digitalne transformacije se je radikalizacija in hitrost sprememb le stopnjevala. Zato takšna teža pogumu, odločnosti in pragmatičnosti. Gre za proces, ki je dano dejstvo – če nam je všeč ali ne. Njegov vpliv je močno prisoten že v naših osnovnih interakcijah v družbenem okolju v vlogi državljanov, pacientov, davkoplačevalcev, komitentov ipd., v poslovnem svetu pa na njem temeljijo globalne zgodbe o uspehu novincev ali tiste o zatonu nekoč velikih in uveljavljenih.

Če pogledam na podjetnike kot na posebno skupino znotraj celotne populacije, bi prvi trenutek prevladal občutek, da se v tej situaciji lahko znajdejo bistveno bolje kot drugi. Poguma, odločnosti in pragmatičnosti uspešnim podjetnikom običajno res ne manjka. Tudi uspešnim managerjem podjetij, da nekoliko razširim krog tistih, katerim je to razmišljanje namenjeno.

Izkušnje z uvajanjem sprememb pri informatizaciji, uvajanju e-poslovanja in digitalizaciji pa kažejo drugačno sliko. Globalne študije uspešnosti projektov v tem segmentu običajno pokažejo, da je delež projektov s končno oceno »polomija« med 1/4 in 1/3 vseh projektov. Delež zares uspešnih projektov v nobeni študiji ne dosega 1/10. Kot direktor, svetovalec managementu in vodja projektov sem imel vpogled v številne projekte in lahko temu pritrdim. Pa ne toliko v smislu, da so bili projekti argumentirano dokazljiva polomija. Bolj gre za to, da niso prinesli koristi, ki bi jih lahko, ali bi jih morali glede na vložek. Finančno gledano je bil izplen glede na vložek enostavno preslab. Večina na videz uspešnih projektov je prinesla zgolj »higieno« v poslovanje, ne pa konkurenčnih prednosti. Običajno so bili izvirni vzroki v nepovezanosti uvajanja novih tehnologij s strateškimi cilji poslovanja, odsotnosti razumevanja, da je tehnologija v funkciji uspešnosti in učinkovitosti poslovnih procesov s katerimi naj bi uresničili poslovne cilje ter pripravljenosti za spremembo teh procesov. Prepogosto se spregleda dejstvo, da uvajanje novih tehnologij in ohranitev starih procesov običajno prinese višje stroške poslovanja.

Bo tokrat drugače? Lahko bi bilo, ker tokrat že besedna zveza nakazuje pot. Ključni izziv bo namreč razumeti, da je v besedni zvezi poudarek na besedi transformacija in je prva beseda zgolj pridevnik.

Stalna transformacija procesov pa je nekaj, kar danes od nas pričakujejo poslovni partnerji in zaposleni. Ključni partnerji v verigi nastajanja vrednosti, bodo v pogojih globalizacije prisiljeni bistveno zmanjšati tolerantnost do svojih poslovnih partnerjev glede neoptimalnih procesov, nepotrebnih zaustavitvah in ročnih posegih pri rutinskih in opravilih z jasno opredeljenimi poslovnimi pravili. Tudi v vlogi delodajalca se soočamo z novimi situacijami. Za razliko od preteklosti, ko so se na novo zaposleni z najnovejšimi tehnologijami prvič srečali pri delodajalcu, ima danes marsikateri že ob prihodu v svojih rokah sodobnejše naprave in je navajen bolj optimiziranih (avtomatiziranih) procesov. V boju za talente, ki se ne bodo želeli ukvarjati z rutino, »peš« zbiranjem podatkov, informacij in sestavljanjem poročil, bo to ključno. Zahtevali bodo avtomatizacijo vsega, kar je možno računalniško procesirati, ker si bodo s tem zagotovili čas z izvajanje opravil, pri katerih pride do izraza njihov potencial za ustvarjanje visoke dodane vrednosti.

Kot podjetniki in managerji bomo še bolj vsem na očeh. Zato mora biti tudi sam proces prepoznavanja priložnosti in nevarnosti ter uvajanja potrebnih sprememb v strategije in poslovne procese agilen. Še več. Nadgraditi ga je potrebno v proces transformacije poslovnega modela kar je temelj uspešnih zgodb digitalne transformacije. Kjer tega znanja ni dovolj, si je to potrebno priznati in ga čim prej pridobiti. In tukaj smo spet pri pogumu, odločnosti in pragmatičnosti. Ključno pa je razumeti, da strategija, in ne tehnologija, poganja digitalno transformacijo.

 

Mag. Miroslav Ilić, uni.dipl.ing.el.
Predavatelj pri predmetu Informatika za podjetnike. Kot direktor v treh in soustanovitelj v dveh podjetjih, vodja številnih projektov, svetovalec managementu v številnih uspešnih slovenskih podjetjih ter na dodatnih usposabljanjih v tujini (Harvard, MIT, London Business School) je pridobil znanja in veščine za uspešno in učinkovito uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev z ustreznim obvladovanjem poslovnih procesov, pri katerih je ena od ključnih komponent napredna uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial