Kulinarični turizem v Sloveniji

01. 09. 2017

Kulinarični turizem v Sloveniji

Avtor: mag. Milenko Gajić

 

Ali jeste da lahko potujete ali potujete da bi lahko jedli?

Kulinarika, kulinarični turizem, gastronomija, hedonizem, »Slow Food«, najboljše restavracije … Vse to in še marsikaj drugega lahko zasledimo v medijih. Pravzaprav nas mediji bombardirajo s takšnimi temami. Nekoč – npr. 30 let nazaj, temu ni bilo tako. Zaradi popularnosti kulinaričnih oddaj, je postala priprava jedi žanr sam zase, gastronomija pa je postala domala umetnost. Komunikacijski kanali omogočajo takšen »prodor« kulinarike v naše vsakdanje življenje.

Turizem, ki je neločljivo povezan s gostinstvom, je seveda samoumevno povezan tudi s kulinariko. Dandanes marsikdo potuje da bi jedel. Tako imenovani »foodies« so zelo cenjen segment gostov v turizmu, saj so pripravljeni odšteti precej denarja za zadovoljevanje svojih potreb po uživanju v izbornih, novih, nenavadnih jedeh.

O kulinaričnem turizmu lahko torej govorimo, ko med potovanji iščemo, preprosto povedano, »dobro hrano in pijačo« – tako, ki nas ne bo le nasitila, temveč bomo ob njej še uživali. To je vrsta turizma, ki zajema posameznikove aktivnosti, katerih glavni motiv je vezan na kulturo prehrane in uživanja tradicionalnih lokalnih specialitet (jedi in pijač), značilnih za določeno regijo oz. državo.

Po zatrjevanju The International Culinary Tourism Association, je kulinarični turizem vsako leto deležen eksponentne rasti. Zagotovo je kompatibilen z »ekoturizmom«, »slow food turizmom«, »trajnostnim turizmom« ter »trajnostnim kmetijstvom«.

Slovenija se nahaja na stičišču alpske, mediteranske, panonske kulture in kulinarike, dosega pa jo tudi vpliv iz Balkana, ki ga v javnem diskurzu sicer radi »pozabimo«, vendar obiski takšnih restavracij in komentarji tujcev potrjujejo omenjeno dejstvo. Vse navedeno vpliva na izredno raznovrstnost kulinarike na zelo majhnem prostoru. Če temu prištejemo še različne vinorodne pokrajine ter pridelavo domačih sokov, namazov, marmelad ipd., lahko rečemo, da imamo dobro izhodišče za razvoj kulinaričnega turizma. Vendarle se moramo hkrati zavedati, da tudi druge države spodbujajo svojo lastno kulturno in kulinarično identiteto in da nismo nikakršen unikum.

Turisti se čedalje bolj zavedajo ekonomskih, zdravstvenih ali okoljskih koristi, če uživajo okusno, kvalitetno in lokalno pridelano hrano. Hkrati pa želijo okušati avtentične lokalne okuse. Vse to pelje do razcveta najrazličnejših kulinaričnih festivalov, tržnic in drugih podobnih dogodkov.

Kaj počnemo v Sloveniji?

Kot primere dobrih praks, ki so se pojavili v zadnjih letih bi lahko navedel nekaj zgledov, ki so pozitivni tako za turizem kot tudi za dvig življenjskega standarda in kulture domačinov.

1. Projekt Gostilna Slovenija je eden izmed poskusov kako dvigniti slovensko turistično ponudbo na višjo raven. Koncept temelji na ponudbi svežih slovenskih jedi (vsaj 80 %) z regionalnimi in lokalnimi posebnostmi ter slovenskimi vini. Dvesto let stara tradicija osemdnevne prodaje presežnih kmetijskih izdelkov je avtentična posebnost Obalno-kraške regije in v Tržaškem zaledju. Uživanje domačih dobrot v prijetnem družinskem okolju je lahko močan motiv obiska, ne le za ustaljene obiskovalce iz okoliških krajev temveč tudi za druge turiste. Razen osmic bi lahko izpostavili še vinske turistične ceste, ki tudi od nekdaj vabijo obiskovalce in so del slovenske kulturne dediščine.

2. Tako imenovani »Food Market« Odprta kuhna v Ljubljani je v Sloveniji avtentična tržnica sveže pripravljenih jedi iz več kot 100 restavracij, kmečkih turizmov in samostojnih kuharskih mojstrov. Obstaja od leta 2013,  ustvarila je velik krog uživalcev ter zagotovo prispevala k pestrejši ljubljanski turistični ponudbi. Poleg ljubljanske, so se Odprte kune pojavile še v Celju, Kopru in Novi Gorici.

3. Festival čokolade v Radovljici je prireditev, ki v starem mestnem jedru Radovljice združuje proizvajalce čokolade, slaščičarje in vse tiste, ki »ustvarjajo« s čokolado. Festival je v petih letih (prvi festival je bil organiziran leta 2012) doživel izreden razmah, kar potrjuje, da tovrstnih prireditev nikoli ni preveč. Za vzor lahko vzamemo kar sosedno Avstrijo in Italijo, kjer podobne prireditev najdemo v skoraj vseh večjih krajih.

4. Slovenski festival vin bo letos v Ljubljani organiziran dvajsetič. Hkrati bo potekla deseti festival kulinarike. Letos bodo organizirali Festival vseh festivalov, kjer bodo na enem mestu predstavili vse vinsko-kulinarične prireditve v Sloveniji. K sodelovanju so povabljene vse sosednje države.

5. Slovenski kulinarični zemljevid je posejan z dobrimi gostilnami in restavracijami. Nekatere med njimi imajo zelo velik ugled in po mnenju mnogih poznavalcev zaslužijo vsaj eno Michelinovo zvezdico. Restavracije kot so JB, Gostilna pri Lojzetu – Dvorec Zemono, Hiša Franko in še nekatere sodijo v vrh slovenske kulinarike. Marsikje lahko dobro jemo tudi na turističnih kmetijah in »osmicah«. Tudi na obrate hitre prehrane ne smemo pozabiti. Nekateri imajo v lokalnem okolju kulten status, posledično so prepoznavni tudi med turisti.

 

Vse navedeno dela Slovenijo bolj privlačno in  zanimivo, tako za domače kot tudi za tuje turiste. Obenem pa se izboljšuje gastronomska kultura prebivalstva, ki ima na voljo več možnosti za izbiro hrane in vin.

Pa dober tek!

 


O avtorju:

mag. Marinko Gajićmag. Milenko Gajić,

je višji predavatelj predmetov Ekonomika podjetja in Ekonomika turizma. Osnovno šolo je končal v Srbiji, srednjo strojno šolo in Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru, magisterij podjetništva pa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ob projektnem delu za gospodarstvo, je avtor številnih prispevkov na znanstvenih konferencah. Dodatno sem se izobraževal v Sloveniji ter večkrat v tujini (izobraževanja preko programov Erasmus + in Comenius) v Oxfordu, Cambridgeu, Exeterju ter Canterburyju, v Veliki Britaniji. Ob tem je bil tudi udeležen v mednarodnih projektih na Malti ter Italiji – ravno tako preko programov Comenius ter Leonardo da Vinci.

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial