Poslovne kulture po svetu – točnost in poslovna darila

26. 02. 2018

Poslovne kulture po svetu – točnost in poslovna darila

Avtor: dr. Sonja Trampuš

 

Intercultural competences in business oz. kompetence v medkulturnem poslovanju je bil moj avtorski predmet, ki sem ga še posebej rada učila in se še vedno rada spomnim nanj. To je bilo na Univerzi v Dortmundu, kjer so bili v precej veliki skupini študenti dobesedno z vsega sveta. Neverjetna izkušnja, za katero sem še posebej hvaležna. V skupini so bili Kitajci, Japonci, še posebej se spomnim dveh Kolumbijcev, seveda Nemci, Francozi, Rusi, punce iz Saudske Arabije s tradicionalnimi rutami, Afričan, Španci in ostali. Učili smo se dobesedno drug od drugega iz povsem praktičnih primerov, saj smo imeli žive reference iz tujih poslovnih kultur kar med sabo v predavalnici.

Obravnavali smo predvsem kriterije, po katerih ovrednotimo tuje poslovne kulture. Teoretično osnovo za to je postavil Geert Hofstede, nizozemski socialni psiholog, ki je razvil šest kriterijev. Več o teh kriterijih bo govora v mojih naslednjih sestavkih. Za delo s skupino pa sem izdelala svojih povsem konkretnih devet kriterijev. Najbolj zanimiva sta bila TOČNOST ali PUNCTUALITY ter DAJANJE POSLOVNIH DARIL ali GIFT-GIVING.

V naši pisani druščini študentov z vsega sveta je bilo vedno izjemno zabavno. Ko je beseda nanesla na TOČNOST, smo kot po avtomatizmu obrnili prst proti Špancem in Kolumbijcem, češ, zakaj vedno zamujate, zakaj se v vaši kulturi nihče ne drži reda pri točnosti. Zakaj nikoli točno ne pridete na sestanke? No in je Kolumbijec izjavil, da smo mi za njih v severni Evropi čudni, ker nam čas toliko pomeni: ‘V vaši poslovni kulturi je čas denar, pri nas pa čas še zdaleč ni denar.’ V latino deželah je celo nevljudno priti točno. To nas je presenetilo. No, čas zamujanja je v poslovnem svetu vseeno krajši kot v zasebnih stikih. Po nekem nenapisanem dogovoru po navadi pridejo pozno, da ne zmotijo gostiteljev, ki se trudijo še z zadnjimi pripravami. Vprašali smo Kolumbijca, kako se onadva dogovorita za srečanje, saj jima čas nič ne pomeni. Za njiju zmenek ob 19.00 zvečer pomeni, da se bosta dejansko srečala ob 20.00 ali 21.00.

Drugi najbolj zanimiv kriterij je bil DAJANJE DARIL ali GIFT-GIVING. Obdarovanje poslovnih partnerjev na severu Evrope se dojema kot podkupovanje. Pred leti sem delala v podjetju, kjer sem bila zadolžena za švedski trg. Na poslovna srečanja s Švedi v Nemčiji in na Švedskem smo vedno tipično slovensko prinesli s sabo eno ali dve steklenici najboljšega vina, idrijsko čipko ali panjsko končnico, sama najboljša darila. Lahko si mislite, kako je bil direktor užaljen in presenečen, ko so Švedi po hitrem postopku odstranili vsa naša darila, še zahvalili so se komaj. Ko so prišli Švedi v Slovenijo, niso nikoli ničesar prinesli s sabo. Naš direktor se je vedno malce bal, če je kaj narobe. Priprava na omenjen predmet medkulturnega poslovanja v Dortmundu je zahtevala veliko raziskav in ugotovili smo, da je potrebno biti še posebej pazljiv pri poslovnih darilih. Medtem ko je v eni kulturi obdarovanje standard, je v drugi nesprejemljivo. V naši mednarodni skupini smo ugotovili velike razlike med severno in južno Evropo. Bolj na sever Evrope gremo, bolj je hladno, manj je druženja med poslovnimi partnerji, poslovna darila so nesprejemljiva oz. tega nihče ne počne, prav tako so poslovne večerje zmanjšane na minimum, če sploh so. Medtem pa na jugu Evrope radi peljemo svoje poslovne partnerje na večerje oz. ‘wining and dining’ je običajen, dajanje poslovnih daril je zaželeno, če ne že pričakovano in gostitelj rad plača pogostitev. Študent iz Nemčije je predstavitev zaključil takole : ‘Če po sestanku z vašimi nemškimi poslovnimi partnerji sami in lačni odhajate v hotel, ne skrbite, nič ni šlo narobe, tukaj pač ni navada poslovne partnerje peljati na poslovne večerje.’

Za zaključek pa še medkulturna šala:

Kakšna je razlika med nebesi in peklom? V nebesih so Francozi kuharji, Nemci inženirji, Britanci politiki, Švicarji managerji in Italijani ljubimci. V peklu pa so Britanci kuharji, Francozi managerji, Italijani inženirji, Nemci politiki in Švicarji ljubimci.


 

dr. Sonja Trampuš je predavateljica Poslovnega angleškega jezika na GEA College. Je specialistka za poučevanje strokovne angleščine, ki jo uči že petindvajset let. Poleg Slovenije si je nabirala dragocene izkušnje v Nemčiji in Avstriji, kjer je učila zaposlene v podjetjih in študente v raznih poslovnih šolah in fakultetah, na vseh stopnjah. V Nemčiji je učila tudi tehnično angleščino. Na Poslovni akademiji v Salzburgu je izpeljala avtorsko raziskavo med študenti dvojezičnih študijskih programov. Ta raziskava je bila temelj njene doktorske disertacije na Univerzi v Dortmundu, kjer je doktorirala leta 2009 iz dvojezičnega poučevanja strokovnega jezika z Magna cum Laude.

Je uradna ocenjevalka na ustnih izpitih iz angleškega jezika Univerze v Cambridge-u (Speaking Examiner). Posameznike pripravlja na mednarodne Cambridge izpite iz angleškega jezika, predvsem CAE (Certificate in Advanced English) in BEC (Business English Certificates).

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial