Pravice in dolžnosti

06. 11. 2017

Pravice in dolžnosti

Avtor: Darko Pirtovšek, MBA

 

Ponavadi se v neki državi (družbi) izraža stopnja demokratičnosti na podlagi pravic, ki jih le-ta nudi svojim državljanom. Govorimo o tistih najbolj splošnih pravicah, kot so pravica do svobodnega izražanja svojih mnenj, pravica do zborovanj, pravica do svobodnih volitev ipd. Žal, v današnjem svetu še vedno obstajajo države, ki imajo v svojem nazivu izraz »demokratičen«  – npr. Demokratična ljudska republika Koreja oz. krajše Severna Koreja –  ki ima z demokracijo skupnega toliko kot jaz z uspehi jamajškega, atletskega superzvezdnika, Usaina Bolta. Nekoč je velik državnik, Winston Churchill, dejal, da je demokracija slaba oblika vladavine, a ne poznamo boljše.

 

In zakaj takšen uvod? Zato, ker smo tudi mi, Slovenci, prešli iz nekega »kvazi demokratičnega« sistema v sistem, ki naj bi opravičeval naziv demokratičen. Kar naenkrat smo pridobili določene pravice, ki jih prej nismo imeli. Dobili smo večstrankarski sistem, svobodni in demokratično izvoljen državni zbor, civilna gibanja …., torej pravice, ki jih prej nismo mogli uveljavit.

 

Vendar, Slovenci kot Slovenci, gremo radi iz ene skrajnosti v drugo. Če v prejšnjem sistemu nismo mogli uveljavljat nekaterih najbolj osnovnih demokratičnih pravic in smo bili podvrženi samo določenim dolžnostim (npr. poslušnosti), se sedaj zavedamo samo svojih pravic, na dolžnosti (odgovornost) pa z »veseljem« pozabljamo. To lahko, na žalost, vidimo vsak dan tudi pri najvišjih, odgovornih državnih telesih, ko odgovornost za določeno nerešeno zadevo prelagajo eden na drugega.

 

Sam se bom v svoji temi raje osredotočil na svoja spoznanja pri poučevanju študentov na različnih višjih strokovnih šolah. Za začetek, pa bom vseeno podal mnenje, ki ga je pred kratkim izrekel ravnatelj Vzgojnega zavoda Logatec, g. Bojan Bogataj: »Besede dolžnost v slovenskem knjižnem jeziku skorajda ni več, nenehno govorimo samo o pravicah. Permisivna vzgoja pomeni postavljati meje, postavljati otroka pred odgovornost, mu reči ne, to je rdeča luč! Pri nas tega ni več, mularija dela, kar hoče « (Vir: RTV SLO, 3.8.2017).

 

Morda besede zvenijo prestrogo, vendar je zadel v bistvo našega predstavljanja »demokracije«. Vsi se sklicujemo na svoje pravice, da pa bi prevzeli tudi svoje dolžnosti – no, to je že druga zgodba. Tudi sam velikokrat opažam pri nekaterih svoji študentih, da le-ti poznajo vse svoje pravice (ki so povsem upravičene), a po drugi strani ne želijo priznati tudi svojih dolžnosti, ki so povezane s študijskim procesom.

 

Eden takšnih, klasičnih, primerov, s katerim smo se srečali že vsi predavatelji, je npr. prijava na izpitni rok. Vsi vemo, kakšni so roki za prijavo in odjavo na določen izpitni rok. Študenti imajo pravico, da se na izpitni rok prijavijo na različne načine (npr. internet), vendar v okvirju časovnega roka, ki je predpisan in ki ga študentje dobro poznajo. Kljub temu se zgodi, da nekateri študenti ta rok zamudijo in pridejo na izpit, kjer pa jih predavatelji zavrnejo, ker nimajo njihove prijave. In tukaj pride v ospredje njihovo sklicevanje na pravice do pristopa na izpitni rok, čeprav niso pravočasno oddali prijave. Ko se jih opomni na to, da se niso držali zapisanih študijskih predpisov, so največkrat užaljeni češ, kaj si pa vi mislite, kdo ste.

 

Sam svojim študentov v takšnih ali drugih podobnih situacijah podam naslednjo prispodobo, ki si jo sposodim od našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Ta je v svojem sonetu »Sanjalo se mi je« opisal, kako sta s Petrarco položila na tehtnico Sv. Mihaela svoje sonete, v katerih opisujeta svoji muzi. In ker so bili Petrarcovi soneti boljši, se je tehtnica poveznila v njegovo korist. Ko pa sta dodala lepoto opevanih muz, se je tehtnica uravnovesila. Na podoben način pojasnim študentom delovanje demokracije. Demokracija nam je dala več pravic in zato se je tehtnica povesila, a več pravic pomeni tudi več dolžnosti oz. odgovornosti, zato se tehtnica uravnoteži. Torej, več pravic, več dolžnosti.

 

Sam verjamem, da ste vi, študenti GEA College, že dovolj izklesane osebe, da nimate strahu pred prevzemanjem odgovornosti za svoja dejanja. Konec koncev želite vsi postati inženirji, ekonomisti, organizatorji…, ki boste v bodočnosti prej ali slej (če že niste) prevzeli določene vodstvene funkcije, s katerimi boste pridobili še dodatne pravice, a tudi dodatne odgovornosti. Upam, da bomo kanček pokončnosti pri vašem prevzemanju odgovornosti lahko prispevali tudi mi, predavatelji.


 

Darko PirtovšekDarko Pirtovšek, strokovnjak in predavatelj rojen 11.11. 1964 v Celju ima zanimivo karierno in akademsko pot. Leta 1990 je uspešno diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo – smer rudarstvo ter tako postal univerzitetni diplomirani inženir rudarstva. Leta 1998 je zaključil podiplomski študij MBA – poslovodenje in organizacija, smer Finance.
Pred letom 2005, ko je pričel s poučevanjem na višješolski stopnji izobraževanja, je bil zaposlen v različnih gospodarskih podjetjih (Premogovnik Velenje, KOOP d.o.o., DZS d.d., Stermecki d.o.o.). Tudi danes neposredno sodeluje z več podjetji pri izvajanju različnih projektov, kot so priprava prijav na razpise za pridobivanje finančnih sredstev, usposabljanje kadrov, izvedba investicij, itd.
Ko ni službeno zaposlen prosti skuša preživeti čim bolj aktivno. Ukvarja se s tekom, večkrat se odpravi na pohode in igra nogomet. Ob vikendih rad posedi s svojimi dobrimi prijatelji in debatiram o temah, ki so »življenjskega pomena« za obstoj človeštva. Gre seveda za znane teme, vezane na šport, politiko, “lepši spol”, glasbo ipd. V teh debatah skoraj vedno najdejo prave rešitve za vse probleme, smola je v tem, da v praksi ne zaživijo ravno pogosto. Pa nič hudega. Važna je želja.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial