Razvoj infrastrukture na hitrorastočih trgih s posli BOT

12. 06. 2018

Razvoj infrastrukture na hitrorastočih trgih s posli BOT

Avtor: prof.dr. Vito Bobek

 

Razvoj infrastrukture na hitrorastočih trgih s posli BOT – primerjalna analiza držav BRIC

Pristop s posli BOT (Build-Operate-Transfer) ponuja hitrorastočim trgom nove možnosti razvoja infrastrukture brez potrebe po vključevanju javnih sredstev ali lastnih upravljavskih zmogljivosti. Vlada gostiteljica lahko z vključitvijo zasebnega sektorja v infrastrukturne projekte privabi tuje naložbe v državo, razprši tveganja ter spodbudi prenos tehnologije in znanja. Posli BOT posodabljajo vse tradicionalne koncepte in ponujajo rastočim gospodarstvom možnost, da se še hitreje razvijajo. Hkrati pa ta pristop ponuja tudi možnosti gradbenim in inženirskim podjetjem iz razvitih držav. Omogoča jim, da postanejo del velikih mednarodnih infrastrukturnih projektov in da svoje tehnologije prodajajo v državah v razvoju.

Cilj naše raziskave je bil odgovoriti na vprašanje, katera država iz skupine BRIC (Brazil, Russia, India, China) ponuja najbolj primerno okolje za uspešno izvedbo infrastrukturnega projekta v obliki posla BOT. Za dosego cilja je bil izveden obsežen pregled literature o poslih BOT, da bi dobili natančno sliko o tej osrednji temi. Poleg tega je bila za vsako državo BRIC izvedena analiza PESTEL za zbiranje splošnih informacij o razmerah v državi. Empirična raziskava tega raziskovalnega projekta je temeljila na sedmih makroekonomskih dejavnikih, ki so bistvenega pomena za plodno izvedbo projekta BOT. Dejavniki so naslednji: poslovno prijazno okolje, odprt in pregleden trg, delujoči pravni sistem, nizka stopnja političnega vmešavanja, svoboda medijev, nacionalna gospodarska rast in reinvestiranje v lokalno gospodarstvo.

 

Podatki o dejavnikih, torej statistični kazalniki med letoma 2004 in 2015, so bili vključeni v primerjalno analizo. Poleg tega je bila izvedena spletna anketa med strokovnjaki, zato da bi lažje tehtali (ponderirali)  dejavnike glede na njihov pomen. Primarni in sekundarni podatki so skupaj privedli do naslednjih ugotovitev:

  • Kitajska ponuja najprimernejše okolje za infrastrukturne projekte z vidika poslov BOT in to ne samo zaradi visoke gospodarske rasti in velikih naložb v lokalno gospodarstvo, temveč ponuja tudi najbolj odprt trg med državami BRIC. V primerjavi z drugimi gospodarstvi predstavlja tudi eno najbolj prijaznih poslovnih okolij in dobro delujoč pravni sistem. Poseben poudarek vlade na naložbah v lokalno infrastrukturo je dodatna spodbuda za sektor BOT.
  • Trg z drugim najboljšim BOT-okoljem je Brazilija, ki ponuja najbolj učinkovito pravno okolje, najnižjo stopnjo političnega vmešavanja in najvišjo stopnjo svobode medijev. Poleg tega ponuja tudi okolje z najnižjo stopnjo korupcije v primerjavi s preostalimi tremi državami. Kljub temu pa predstavlja vprašanje korupcije še vedno velik problem brazilskega gospodarstva. Čeprav sta se gospodarska rast in investicije v Braziliji v zadnjih letih zmanjšali, je potreba po novi infrastrukturi še vedno zelo visoka. Da bi država lahko uveljavila zahtevane gospodarske in upravne reforme, bo morala v bližnji prihodnosti izboljšati svoj položaj in privabiti tuje vlagatelje.
  • Tretje mesto zaseda Rusija, katere gospodarsko okolje je sicer najbolj prijazno med državami BRIC. Poleg tega ponuja eno najvišjih stopenj tržne odprtosti. Ruska vlada trenutno skuša reformirati sistem in spodbuditi domače inovacije. Upravni in pravni okviri se racionalizirajo za podporo lokalnim poslovnim dejavnostim. Vendar pa predstavlja korupcija ogromen problem in tudi pravni sistem je precej slab. Politični spori med Rusijo in Ukrajino ter diplomatske sankcije EU in ZDA močno zavirajo gospodarstvo. Poleg tega je zaradi skrajnih nihanj cen nafte ruska valuta v zadnjih letih dramatično izgubila vrednost. Zato ni priporočljivo vstopiti na ta trg z dolgoročnimi posli, dokler se stanje ne ustali.
  • Država z najslabšimi rezultati pa je Indija. Pozitivne vrednosti so bile sicer dosežene z dejavniki gospodarske rasti in reinvestiranja v lokalno gospodarstvo, kjer je Indija imela druge najboljše rezultate za Kitajsko. Zavzema pa zadnjo pozicijo v zvezi s poslovno prijaznim okoljem, pa tudi s preostalimi dejavniki ni mogla nadomestiti manjkajočih točk. Indijska infrastruktura nujno potrebuje naložbe. Trenutna situacija predstavlja celo grožnjo prihodnji gospodarski rasti države. Pretekli projekti, ki so bili realizirani na podlagi PPP (Public Private Partnership), so se soočali s problemi zaradi slabega regulativnega okvirja. Indijska vlada poskuša izboljšati stanje, vendar je pred njo še vedno veliko dela. Čeprav država kaže velike potenciale za projekte BOT, je treba ravnati previdno.

Na začetku raziskave smo domnevali, da bi liberalnejše  države, kot so Brazilija, Indija in Rusija, ponujale bolj odprto in prijaznejše poslovno okolje od regulativne Kitajske. Rezultati pa so pokazali nasprotno sliko in Kitajsko predstavili kot najbolj odprt trg med državami BRIC. Rusija, ki je znana tudi po precej strogem slogu vodenja, je bila zaznana kot najbolj prijazno poslovno okolje. Brazilija in Indija zaostajata glede teh dveh dejavnikov. Morda je tako zaradi dejstva, da sta Kitajska in Rusija sposobni izvajati reforme veliko hitreje kot preostali državi. V Braziliji in Indiji je bila v preteklih letih splošna pripravljenost za reformo lastnih gospodarskih in upravnih sistemov preveč previdna, zato potrebujeta državi več naporov v prihodnosti.

Poleg tega smo domnevali, da bi demokratični državi Brazilija in Indija imeli boljše delujoč pravni sistem, manj političnega vmešavanja in večjo svobodo tiska v primerjavi s precej avtokratskima Rusijo in Kitajsko. Vrednosti kazalnikov za Brazilijo in Rusijo so potrdile to domnevo. Medtem ko Brazilija ponuja najboljše okolje v zvezi s temi dejavniki, je Rusija dosegla najslabše rezultate med vsemi štirimi državami. Kitajska pa ni izpolnila pričakovanj, pa vendar je prejela višje vrednosti kazalnika kot Indija.

Predpostavili smo tudi, da višja gospodarska rast države pomeni hkrati tudi večje naložbe v lokalno gospodarstvo. Kitajska in Indija, ki sta v preteklih letih rasli z osupljivimi številkami, naj bi imeli višje stopnje oblikovanja kapitala kot Brazilija in Rusija. Zbrani podatki so jasno potrdili to predpostavko.


 

Prof. dr. Vito Bobek Prof. dr. Vito Bobek je aktiven na področju svetovanja gospodarstvu, v zadnjih letih predvsem na področju internacionalizacije podjetij in lokalnega ter regionalnega razvoja. Je direktor in lastnik svetovalne družbe Palemid d.o.o. Zaposlen je na Univerzi uporabnih znanosti Joanneum v Grazu, Avstrija, na EPF UM in v lastnem podjetju.
Hkrati deluje kot član nadzornega sveta KBM Infond DZU, kot regionalni urednik za srednjo in vzhodno Evropo revije European Journal of International Management (ZDA, Avstrija), kot član uredniškega odbora v revijah International Journal of Global Trade (ZDA, Italija) in International Journal of Diplomacy and Economy ter kot član znanstvenega odbora revije Imago Europae (Firenze, Italija).

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial