Samo besede za dosego ciljev niso dovolj

14. 02. 2017

Drznost in vztrajnost so vrline, ki jih potrebuje vsak posameznik, še posebej, če želi uspeti na podjetniški poti. Na GEA College cenimo in spodbujamo te vrline pri vseh študentih. Zato smo ponosni na našega drznega študenta Harisa, ki vztrajno dosega svoje cilje. Njegovo zgodbo si lahko preberete spodaj.

 

Zapisal: Haris Muratović

 

Sem Haris Muratović. Že v rani mladosti sem začel kovati svojo življenjsko pot skozi šport. Na začetku sem šport jemal kot hobi, s katerim sem zapolnil svoj prosti čas in se zamotil. Kmalu pa sem začel šport dojemati popolnoma drugače in z njegovo pomočjo sem oblikoval svojo prihodnost. Danes športa ne bi zamenjal za nič na svetu, saj je velik del mojega življenja. Skozi šport sem spoznal samega sebe in začel gledati na življenje popolnoma drugače.

V poplavi vseh športov, ki sem jih preizkusil, je v moje življenje prišlo plavanje, s katerim se ukvarjam še danes. Na začetku je bilo plavanje moj hobi znotraj šolskih dejavnosti in za šolo sem tudi začel tekmovati. Hitro so mi tovrstna tekmovanja prešla v kri in sem vse svoje moči na treningih usmeril le na tekmovalno raven. V času osnovne in srednje šole sem se udeleževal raznih tekmovanj znotraj Slovenije, hitro pa so ta tekmovanja prešla slovensko mejo in sem se udeležil tekmovanj tudi v tujini. Eno največjih tekmovanj se je odvijalo na Danskem v Kopenhagnu. Kvalificirali so me v skupino S5 za udeležbo na večjih tekmovanjih. Tukaj se moja športna pot ni ustavila, ampak šele dobro začela, saj je po tem tekmovanju sledilo veliko število tekmovanj, tako v Sloveniji, kot v tujini.

Tekmovanje v juliju 2016 je pustilo poseben pečat. Šlo se je za evropske univerzitetne igre v Zagrebu in na Reki, katerih sem se udeležil kot paraplavalec in sicer popolnoma samostojno. Na večini prejšnjih tekmovanj sem bil v ozadju vrhunskih športnikov, kar je po eni strani prednost, po drugi strani pa me je to motilo. To tekmovanje je bilo prava priložnost, da se pokažem v polnem sijaju, in nekakšna odskočna deska za mojo nadaljnjo športno pot. Z dosežki na tem tekmovanju sem več kot zadovoljen, saj se je poplačal ves moj trud. Priboril sem si tri zlate medalje in sicer z osebnimi rekordi, na kar sem ponosen še danes. Vendar vem, da se tukaj moja pot ne konča, saj mi uspeh daje dodaten zagon za nadaljnje treninge in tekmovanja.

 

Haris Muratović medaljaHaris Muratović

Foto: osebni arhiv

Moj primarni cilj, ko sem se začel ukvarjati s športom, je bil uživati v stvareh, ki jih počnem. Sedaj je moj cilj veliko bolj ambiciozen. Želim si udeležiti čim več tekmovanj, med njimi tudi olimpijskih iger v Tokiu. Zavedam se, da je pot do uresničitve tega cilja še precej dolga, ampak če si v življenju ne zastaviš visokih ciljev, jim težko tudi slediš. Moji cilji so jasni in točno določeni, in delam majhne, ampak premišljene korake za dosego le-teh. Menim, da človek, ki ne stremi k doseganju svojih ciljev in nič ne naredi za njihovo uresničitev, nikoli ne bo dosegel zaželenega. Za dosego ciljev besede niso dovolj, potrebna so dejanja. Sam sem deček s cerebralno paralizo.

Sem Haris in to je moja zgodba. Sem eden iz seznama več kot 70.000 ljudi, ki jim je Slovenija leta 1992 nudila zatočišče. Čeprav v bedi in strahu, je Slovenija postala moj dom, jaz pa njen državljan sveta. Priznam, imam tudi jaz svoj seznam: ljudi delim na tiste, ki spoštujejo človekove pravice in tiste, ki jih ne.

To so besede mojega brata. Zaradi stanja v katerem sem, in iz lastnih izkušenj, pa lahko povem, da se popolnoma strinjam z njegovimi besedami. Zdi se mi prav, da to povem in o tem govorim na glas. Želim si, da berete to, kar sem zapisal, s srcem in da vas to besedilo motivira. Ne smilite se sami sebi, ampak veliko delajte za dosego svojih ciljev in za boljši jutri vseh nas. Ne bodite ovce, ki sledijo čredi, ampak ponosno korakajte in si začrtajte svojo pot. Le tako boste postali vi: oblikovali se boste v neko celoto, ki si jo želite sami in mi vsi.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial