30 let – Ena na ena z dr. Jako Vadnjalom

10. 03. 2020

»Mladim predlagam, da ves čas razmišljajo o poslovnih priložnostih in se učijo!«

 

Jaka Vadnjal, ki je leta 2005 doktoriral na Univerzi v Ljubljani, je bil redni profesor ter dekan na GEA College – Fakultete za podjetništvo. Poučeval je od leta 1996 in bil nosilec več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Sodeloval in vodil je tudi nekaj raziskovalnih projektov ter v znanstvenih revijah objavil 43 originalnih znanstvenih člankov na temo poslovne ekonomije in podjetništva. Je tudi soavtor petih knjig na temo podjetništva. Od 2015 do 2019 je vodil upravo LON Banke.

Z dr. Vadnjalom smo v duhu jubileja preštevali leta in uspehe na GEA College. Sprehajali smo se med njegovimi načrti za prihodnost, izkušnjami na GEA College ter ljubeznijo do družinskega podjetništva.

Na kaj pomislite najprej, ko omenim GEA College?

Na lepe čase iz mladosti in pravzaprav na začetke svoje kariere. Na GEA College smo takrat pripravljali in delali nove, vznemirljive in napredne stvari, ki so bile pravzaprav prava podjetniška izkušnja. Dobesedno smo počeli tisto, kar nam je nekoč rekel legendarni profesor Jeff Timmons z Babson Collega: »In entrepreneurship, it is not important to do things right but to do the right things!«

Zakaj je po vašem mnenju Slovenija potrebovala GEA College? Zakaj je prišlo do pobude?

Zato, ker se je v tistem času zgodila ali pa se je dogajala pomembna politično ekonomska sprememba v svetu, v tedanjih ureditvah. To je poleg vsega dobrega in slabega prineslo tudi možnost svobodne podjetniške pobude. V Sloveniji se je v tistem obdobju, še v Jugoslaviji, ustanovilo veliko število podjetij. Nekatera so zrasla na podlagi priložnosti, nekatera iz nuje, nekaj pa jih je zraslo iz starih sistemov. Torej bili smo priča podjetniškemu razcvetu. A ljudje, ki so se šli podjetništvo, se niso imeli kam obrniti. Poslovne izobrazbe niso imeli kje pridobiti. Nekaj vsebin sta sicer pokrivali obe Ekonomski fakulteti, a kratkih seminarjev in delavnic takrat ni bilo. In tako sta dr. Pšeničny in dr. Berginc prišla na idejo o ustanovitvi poslovne šole, ki bo zadostila novonastalim potrebam trga. GEA College je orala ledino in na trgu našla niše za usposabljanja in poslovna izobraževanja, še posebej za začetnike, start-upe. Podjetje je delovalo po principu sodelovanja z zunanjimi sodelavci in tako je nastala mreža ljudi, s katerimi še danes sodelujem in jim z veseljem rečem prijatelji. Veliko časa smo preživeli na poti, saj smo seminarje izvajali tako rekoč po vseh slovenskih krajih. Dobra beseda se je hitro širila in skoraj vedno so nas prišli pozdraviti krajevni veljaki, župani itd. Bil pa sem tudi aktivno vpleten v ustanovitev Visoke šole. To je bil izjemen projekt. Leta 1996 se je vpisala prva generacija študentk in študentov, to je bilo v Portorožu. Na izrednem študiju so povečini bili to že precej dobri in uveljavljeni podjetniki oziroma otroci iz družinskih podjetij na rednem študiju. Sicer sem se GEA College priključil leta 1993.

 

 

Do kdaj ste ostali? Kakšna je bila vaša pot do dekana?

Na GEA College sem ostal do leta 2015. Sprva sem bil dolga leta zunanji predavatelj, bil sem tudi nosilec predmeta Družinsko podjetništvo od začetka fakultete oziroma visoke šole. Kasneje pa sem postal solastnik v tisti ekipi dvajsetih, ki smo se odločili za IPO (prva javna prodaja). Leta 2006 sem postal direktor Razvojno raziskovalnega inštituta, zadnje obdobje, med leti 2012 in 2015, pa sem dekanoval.

Ste doktor ekonomije ter tudi podjetnik. Kaj ste bil prej?

Najprej sem bil podjetnik. Po osnovni izobrazbi sem strojni inženir, ki je kot podjetnik čutil, da mu manjka osnovnih poslovnih znanj. Vpisal sem se na Ekonomsko fakulteto, kjer sem v sklopu študija dobil priložnost enoletnega obiska univerze v Stirlingu na Škotskem. In tam sem zares doumel, kako se drugod posluje. Ko sem se vrnil, sem se udeležil seminarja na GEA College kot slušatelj. Izkazalo se je, da o tisti zadevi, o kateri je tekla beseda, vem precej več, kot sem mislil. In tako sem začel subtilno »težiti« in postavljati vprašanja, ki so nekatere ljudi spravila v zadrego. Med odmorom je dr. Berginc pristopil do mene in mislil sem, da me bo okrcal, a se je zgodilo ravno nasprotno. Ponudil mi je mesto predavatelja. Program, ki sem ga vodil, je bil 5-urni seminar za podjetnike začetnike. Pokrival sem področja podjetništvo, ekonomiko, podjetniške ideje, sicer pa je moja tema pravzaprav družinsko podjetništvo. GEA College smo bili prvi, ko smo ta predmet uvrstili v kurikulum visokošolskega študija, ostali so nam sledili leta kasneje.

Izhajate iz družinskega podjetništva. Predaja štafete, srebrnine. Zakaj vas je ta tema pritegnila?

Res je. Sicer sem svojo delovno kariero začel v nekem zelo velikem podjetju oziroma sistemu, kasneje pa ustanovil svoje podjetje, preko katerega sem poslovno sodeloval z bivšim delodajalcem ter še nekaterimi drugimi podjetji. Naposled tudi za našim družinskim podjetjem. In ni minilo veliko časa preden so me domači potegnili notri. Naše podjetje je bilo kar kompleksno, ustanovila sta ga moj oče in njegov brat, in ko sem prišel, je bilo tam že kup sorodnikov. To ni lahko, veste. Ravno (p)osebni odnosi naredijo družinska podjetja drugačna od ostalih. Tako na dober kot malo manj dober način. Slovenija smo dežela družinskih podjetij, v svojem doktorskem delu pred petnajstimi leti sem ocenil, da jih je na trgu med 60% in 80%, slednja številka pa naj bi danes bila prava ocena. Sicer povsem točne ocene ne moremo podati, ker ni enoznačne definicije, kaj družinsko podjetje sploh je. Predaja štafete v družinskih podjetjih je nekaj, kar me je še posebej zanimalo in sem bil za vprašanje tudi osebno zainteresiran. Eden od razlogov, da tranzicija predstavlja velik izziv za podjetnike, je prislovična navezanost na podjetje. Podjetniki na svoje podjetje navežejo čustva in se težko kar tako poslovijo. Ravno sem govoril z nekim podjetnikom s Koroške, ki predstavlja drugo generacijo v družinskem podjetju. Njegov oče, ki je podjetje ustanovil in je že upokojen, se še dandanes zgolj sprehaja po hodnikih podjetja, ker naj ne bi imel ničesar drugega za početi. Pred nedavnim so v podjetju očetu in njegovi ženi plačali njegov prvi tedenski dopust v toplicah. Šla sta v soboto, oče pa se je v ponedeljek zjutraj že vrnil. Enostavno ni zdržal. To je ta zagon, ki ga podjetniki imajo in se ga težko otresejo. Drugi razlog pa je finančni motiv, vsaj pri nas v Sloveniji. Ni namreč redkost, da si podjetniki izplačujejo minimalne plače, da jim ne bi bilo treba plačevati prispevkov, ko pa pride čas za pokojnino, doživijo šok. Izračunana pokojnina jim seveda ne omogoča nadaljevanja življenjskega sloga kot so ga vajeni in enostavno jim zmanjka sredstev. Velikokrat se potem ukvarjajo z vprašanjem, kako sredstva, ki so v podjetju, spraviti na osebni račun in tako naprej in takoj nazaj. In tu nastopim jaz kot svetovalec, saj po podrobnem pregledu bilanc predlagam rešitve, kako brez povzročene škode podjetju potegniti potezo takšne vrste.

 

 

Podali ste se v bančništvo. Zakaj?

V bančništvo sem prišel izrazito kot človek iz prakse. V Hranilnici LON takrat niso želeli bankirja, ampak podjetnika, ki bi prinesel drugačen način razmišljanja, drugačen pogled na vodenje. Mene pa je vleklo predvsem zato, ker sem si zopet zaželel več prakse, več aktualnosti, več inovativnosti in podjetništva. Po drugi strani sem takrat kot predavatelj čutil, da želim nazaj v realno življenje. V nekem trenutku sem se zavedel, da so moji aktualni primeri iz prakse, ki jih predstavljam na predavanju, stari že deset let in več…

Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost?

Zopet se podajam v podjetniške vode. Ukvarjal se bom s svetovanjem za finančno prestrukturiranje, ki je lahko del kriznega managementa ali poteka v kontekstu rasti oziroma življenjskega cikla podjetja, kar sodi v okvir strateškega managementa. Možno je celo, da bom na to temo tudi kaj predaval. Ta trenutek sem si zaželel, da bi deloval malo bolj kot »free-lancer«, da izkusim še to plat.

Tudi GEA College ima, kot vsako podjetje, življenjske cikle. Trenutno se zopet nahajamo v fazi preboja. Na kateri točki cikla ste bili z GEA College v vašem času? Kako danes vidite GEA College?

V mojem času na GEA College je bilo kar nekaj ciklov, skozi katere je podjetje šlo. Nikoli nismo sicer imeli obdobja, ko bi lahko rekli: dobro, zdaj lahko malo izprežemo in lagodno živimo. Pri oziranju nazaj seveda vedno najdemo nekaj napak oziroma potez, ki bi jih danes bodisi preprečil ali pa izpeljal nekoliko drugače. Nerad analiziram stvari za nazaj po načelu »kaj bi bilo, če bi bilo« a vendarle trdim, da je nekje do obdobja mojega odhoda nekaj slabšega priokusa prineslo lastništvo GEA College. Bili smo namreč del največje finančne skupine v Sloveniji in z vidika bilančne vsote te skupine smo bili nepomembni. Mislim, da je izobraževanje zelo čustvena stvar za vse vpletene. V financah je glavni motiv dobiček. Tudi največji svetovni brendi v poslovnem izobraževanju niti približno ne more zaslužiti takih dobičkov, kot jih dosega špekulativna finančna industrija. Prav s tega vidika je bila zgodba z dolgoletnimi lastniki nekompatibilna. Ampak, kot rečeno, za nazaj je lahko bit pameten. Tako je pač bilo. Mislim pa, da ima GEA College z današnjo z lastnico, ki ve kaj hoče in ima vizijo, izjemno priložnost za ponoven preboj.

 

 

 

Kdaj so bili zlati časi GEA College?

Bili sta dve obdobji, ko smo imeli občutek, da delamo pomembne korake naprej. Če so to bili zlati časi težko ocenjujem. Skratka, eden od teh korakov je bil ustanovitev Fakultete leta 1996. Drugi korak pa je bila internacionalizacija, ki se je začele nekje v 1998, ko so začeli izvajati seminarje v sosednjih državah in okrog 2005, ko smo vpisali prvo generacijo na mednarodni oddelek, kjer je pouk potekal izključno v angleščini. Imeli smo tri precej številčne generacije študentov iz tujine.

Kaj definira dobro poslovno šolo?

Mislim, da v prvi vrsti dobra infrastruktura ter zadostna kritična masa študentov, ki jo zagotavlja tudi močna blagovna znamka šole. Pred leti smo izračunali, da je za tako šolo optimalna številka 1000 študentov v obtoku. Kar vodi tudi do optimalnega števila stalno zaposlenih pedagoških delavcev. Osebno menim, da mora dobra šola imeti vsaj nekaj stalno zaposlenih predavateljev in raziskovalcev. Idealna situacija je, da ti kadri prihajajo prav iz šole. Ampak odlično akademsko jedro je tako ali tako nujna sestavina za odlično šolo. Sicer pa je za poslovno šolo izjemnega pomena tudi dober alumni klub, ki s ponosom predstavlja institucijo.

Imate pisano in zanimivo karierno pot. Bi bila lahko navdih tudi »tipičnemu« študentu GEA College? Kakšne karierne korake bi predlagali študentom?

Mislim, da se morajo predvsem vprašati, če se v bodoče vidijo v podjetniških vodah. Raziskava GUESSS je pokazala, da bi velika večina tistih, ki imajo podjetniški navdih, radi zapluli v podjetništvo pet let od trenutka, ko so bili vprašani. Jaz jim predlagam, da ves čas razmišljajo o poslovnih priložnostih, imajo odprte vse senzorične sisteme za zaznavo le teh in se ves čas učijo. Nič ni brez veze. Naj se zdijo predavanja še tako dolgočasna, vse ima svoj namen in veliko dobrih razlogov je, da čim več sprašujejo, se udeležujejo in so vpeti v vse pore družbe in poslovnega sveta.

Četudi se skozi pogovore z »očeti« GEA College ves čas vračamo v zgodovino, je pomembno, da se ozremo tudi v prihodnost in nagovorimo prihodnje generacije. Naj nam zadnji odgovor g. Vadnjala služi kot dobra popotnica na naslednjih korakih.

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial