30 let – Ena na ena z dr. Jordanom Bergincem

14. 04. 2020

»Podjetniških zgodb, ki so lahko vzor mladim, je ogromno!«

Izr. prof. dr. Jordan Berginc je eden najvidnejših (so)ustanoviteljev GEA College. Skupaj z ostalimi somišljeniki in ustanovitelji je oral ledino na polju privatnega poslovnega izobraževanja in to je tema pri kateri mu, vsaj iz naše izkušnje, zažarijo oči.

Podjetništva se je učil v ZDA in Kanadi. Je avtor in so-avtor številnih učbenikov in študijskih gradiv na temo podjetništva in inovativnosti ter tehnoloških Start-upov, dizajn managementa, kar tudi predava. V svoji 30 letni podjetniški karieri je deloval v številnih manjših podjetjih. V zadnjem desetletju namenja veliko pozornosti povezovanju Start-up podjetij s korporativnimi partnerji. Izvaja svetovanja, mentorstva in treninge podjetnikov in managerjev v domačih podjetjih (preko 140 podjetij). Je (so)ustanovitelj in član številnih poslovnih združenj doma in v tujini, ki povezujejo podjetnike in managerje.

Z dr. Bergincem smo klepetali o podjetništvu pri nas in tujini, odnosu, ki ga gojimo do podjetništva in seveda o jubileju, ki ga letos praznujemo GEA College.

Dr. Berginc, pred tridesetimi leti ste skupaj še z nekaterimi somišljeniki in entuziasti pričeli pisati eno prvih zgodb v privatnem poslovnem izobraževanju pri nas. Kot pravite, ste morali, tako kot je najbrž potrebno v vsakem podjetju na začetku, opravljati več funkcij. Kako so se le te spreminjale skozi leta?

Res je. Z Vilijem (dr. Pšeničny op.a.) sva, seveda ob pomoči vrsti drugih podpornikov, postavila temelje za GEA College. V prvem letu poslovanja smo bili že velik tim, katerega cilj je bil razvijati praktične programe podjetniškega usposabljanja za različne ciljne skupine. Na začetku sem bil direktor programov, kar pa ni pomenilo, da nisem skupaj z vsemi ostalimi tudi prodajal, planiral, vodil projekte doma in v tujini ter skrbel za lastno administracijo. Vsi smo se pri delu naučili veliko stvari, tudi projektnega vodenja in v veliko veselje mi je bilo učiti se od uspešnih podjetnikov in managerjev, s katerimi smo delali na terenu po podjetjih. Težko je navesti vso mrežo podpornikov, ki smo jo imeli v prvih letih poslovanja, tako med podjetji, kot tudi med državnimi institucijami. Naša poslovna mreža je bila iz dneva v dan močnejša in bogatejša. V prvih letih smo intenzivno sodelovali s podjetji, ki so se privatizirala in so povpraševala po korporativnem podjetništvu. Imel sem odličnega mentorja dr. Miroslava Glasa, dr. Maksa Tajnikarja in druge kolege z Ekonomske fakultete. V veliko podporo so nam bili tudi posamezniki z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki so videli v timu GEA College veliko perspektivo. Vsi po vrsti so verjeli v našo vizijo in entuziazem, ki smo ga izražali na vsakem koraku. V letu 1996 sem prevzel funkcijo v.d. dekana in direktorja novo ustanovljenega visokošolskega zavoda. GEA College je bil v prvih letih razvoja res edinstvena zgodba, nad katero so se navduševali tudi v ZDA na Babson College. Tako so nastali prvi študijski primeri o GEA College, katerim so prisluhnili na podjetniških delavnicah učiteljev podjetništva s celega sveta, ki so potekali na Babson College in Harvard Business School. Blagovna znamka GEA College in njen poslovni model sta postala prepoznavna doma in po svetu že v prvih sedmih letih poslovanja.

Večina nas iz prvotnega tima je šla po 10-ih letih novim izzivom naproti. Jaz sem nazadnje na GEA College opravljal funkcijo prodekana za mednarodni program, kjer smo razvili odlične stike z visoko kotirajočimi kitajskimi in ruskimi univerzami. Ker so me v tistih letih najbolj pritegnili mednarodni projekti, sem odšel z mednarodnimi partnerji trenirat mlade podjetnike v različne države v razvoju.

Anekdota: Malokrat smo v praksi razlagali, kako se je pojavila ena izmed prvih idej o podjetniškem izobraževanju. Pisalo se je l. 1989 spomladi, ko sva se z Vilijem Pšeničnyjem srečala kot kolega na magistrskem programu splošnega managementa in sva v Bohinjskem mladinskem domu razpredala idejo o ponudbi izobraževanja v tem mladinskem centru. Takrat sem prvikrat bral knjigo avtorja K. Vesperja »Entrepreneurship« iz l. 1985 in knjiga me je močno navdihnila. K generiranju idej o podjetniških treningih naju je spodbudila tudi buteljka dobrega vina in tako je nastala prva pobuda, ki pa je mirovala zgolj naslednje tri mesece.

 

Kako danes, po tridesetih letih, vidite GEA College, vašega »otroka« kot pravite blagovnim znamkam, ki jih podjetniki ustvarijo?

Na to vprašanje odgovorim nekoliko težje, saj že kar nekaj časa nisem v stiku z vodstvom. Vmes se je zamenjalo tudi lastništvo GEA College. Z nekaterimi predavatelji pa sem še vedno v stiku. Mislim, da ima GEA College navkljub vidnim rezultatom v zadnjih letih še kar nekaj rezerv za napredek in prepričan sem, da se jih vodstvo tudi zaveda in vidi te priložnosti. To je proces. Upam, oziroma želim si, da bi se GEA College še bolj preverjal na mednarodnem trgu. Slišim, da jeseni pričenjate z novim MBA programom v partnerstvu z ugledno poslovno šolo UNYP, kar je vsekakor obetajoče.

Slovenija je odlična lokacija in »magnet« za tuje študente. Ideja o GEA College kampusu je stara vsaj 20 let, a žal takrat ni bila uresničena. Dr. Pšeničny je za ta projekt izdelal poslovni načrt. V tujini si je potrebno poiskati strateškega partnerja in z njim razvijati skupno kadrovsko in programsko politiko ter ponuditi skupni certificiran program. Veliko neizkoriščenega potenciala je tudi na ponudbi on-line certificiranih podjetniških vsebin v angleškem jeziku, ki jih tržijo vse ugledne poslovne in podjetniške šole po svetu. GEA College še vedno uživa ugled šole podjetniške ustvarjalnosti in inovativnosti, zato velja ustvariti na tem področju več preboja in drznih vsebin za tuje deležnike. Na domačem trgu je preveč poslovnih šol in premalo specializiranih vsebin za podporo sodobno inovativnim Start-upom.

Kako pa danes vidite izobraževalni sistem, ki kali nove podjetnike?

Podjetništvo je proces. Izobraževalni del bi po mojem mnenju moral poudarjati več proaktivnosti s trgom. Družinska podjetja stavijo na podjetniško vzgojo mladih generacij in jih usmerjajo v proaktivnost in to mi je bolj všeč. V dobi digitalnih medijev ni tako enostavno ponuditi celovitega programa za vse bodoče podjetnike. Ta problem opažam tudi na tujih univerzah. Danes moraš postati multidisciplinaren in znati izpostaviti svoje talente skupaj z drugimi v timu. T.i. milenijcem to ni enostavno, saj terja veliko prilagajanja preden najdejo na trgu svoj zagon ter začnejo slediti viziji.

Neka raziskava pravi, da kar 85% start-up podjetnikov v prvem letu vidno spremeni svoj produkt ravno zaradi tega, ker drugi člani tima vplivajo na spremenjen tok razvoja produkta in po fazi MVP-ja po navadi pride čas streznitve v re-modeliranja celotnega podjetniškega procesa. Trg ne dovoljuje napak. V času obupa, in tega je veliko, mladi iščejo podporo v državnem ekosistemu. In ko spoznajo, da pridejo do subvencij relativno hitro, se nanj navadijo in ga mnogokrat tudi izkoriščajo. Malo je takšnih mladih podjetnikov, ki se zavestno učijo iz lastnih napak. Če ne uspe, pač »so what!«. Pravi podjetnik si izgradi svoj lastni učni načrt, kaj se bo naučil v vsakem mesecu, pa ne zgolj iz literature, pač pa na terenu med obrtniki, podjetniki, IT-jevci, dizajnerji ipd.. Tu so prisotna tudi osebnostna tveganja. Mladi včasih podcenjujejo spoznanje, da človek postane osebnostno zrel šele pri 30-ih letih. Mlade je potrebno učiti tudi potrpežljivosti, da uspeh in zaupanje ne prideta kmalu. Šole na splošno premalo gradijo na posameznikovih prednostih in talentih. Sam delim med študente veliko število timskih nalog in vlog. Ko študent pri 22-ih šele uvidi, da je nadarjen kot vodja, bodisi odličen v konceptih ali inovativnosti, je to spodbuda, da dela naprej na sebi in vključuje v svoje ideje druge. Spet, ko ga vprašate, kdaj je pomembno, da rešitev problema poenostavimo in kdaj optimiziramo, je odgovor največkrat zadrega. Zato menim, da bi morali v študij umeščati več multidisciplinarnih nalog in projektov, kjer sodelujejo različne stroke, kjer pa večinsko prevladujejo vsebine določenega področja, kot so inovativnost, trženje, finance, vodenje…

 

Kakšen je bil podjetniški duh in razmere v času, ko ste ustanavljali GEA College?

Precej drugačen od današnjega. Slovenija si je takrat izborila neodvisnost in izgubila Jugoslovanski trg, kar je bil seveda velik udarec. Ideja za GEA College je nastala še v času bivše skupne države, takrat smo sanjali, da bomo prodrli primarno na njen, kasneje pa na mednarodne trge. Imeli smo jasno vizijo, ki smo jo komunicirali na dnevni ravni. Želel pa bi izpostaviti vrednoto, ki nam je bila vsem snovalcem skupna. Gojili smo namreč veliko željo po graditvi nečesa novega. Predvsem pa smo se veliko učili. Ponoči smo preučevali literaturo, čez dan pa prakticirali. Takrat se nas je zbrala velika ekipa med 50 in 100 Slovencev, ki smo dejansko pomagali zgraditi celoten podporni ekosistem za gospodarstvo, podjetništvo itd. Tako so podpirale podjetništvo vse pomembnejše institucije, kot so Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, Ministrstvo za delo, novo nastala revija Podjetnik, podjetniški inkubatorji in druge organizacije širom Slovenije. Odlično promocijo izdelave poslovnih načrtov smo izvajali preko projekta Podjetniškega foruma, kjer so sodelovali skladi in domače banke ter vrsta uglednih podjetij. To je bil vzpon podjetniške kulture.

Na GEA College smo v začetku leta 1990 pripravili program za samozaposlovanje, tridnevni seminar, ki se je v obdobju štirih letih po vseh lokalnih skupnostih ponovil več kot 3.700 – krat. Izjemno priljubljen program, ki je ponujal odgovore ljudem, ki so zaradi krize izgubili službe ter so želeli stopiti na svojo pot. K nam so se hodili učiti podjetništva zaposleni v javni administraciji. V predavalnice smo vabili takrat že uspešne obrtnike in podjetnike, ki so s svojim znanjem, energijo in izkušnjami odigrali izjemno vlogo.
Takrat so tudi mediji kar veliko prihajali do nas ter nas nagovarjali, da bi skupaj z gosti iz predavalnic nagovarjali mlade, bodoče podjetnike. Leta 1994 smo za RTVS posneli prvo serijo osmih oddaj o podjetništvu, kjer je bil glavni scenarist pokojni dr. Miroslav Glas. Vsak od nas je vodil oddajo s svojega področja in tudi to kaže na to, da smo ustvarili kar lepo učno dediščino.

S kakšnimi izzivi ste se na GEA College soočali v prvih letih?

Pripravili smo po mojem mnenju odličen kurikulum za dodiplomski študij, podiplomskega na začetku še nismo imeli. Veste, bili smo ena od prvih treh zasebnih šol v Sloveniji in smo vsi pravzaprav čakali na zakon o visokem šolstvu, ki nas bo usmeril, podprl in nam omogočili razvoj. Sicer pa je bil prvotni cilj privabiti študente oziroma mlade, ki izhajajo iz družinskih podjetij. Ves čas smo testirali rast njihovih znanj, kompetenc in veščin. Vsak semester smo preverjali svojo kakovost in primerno razvijali programe. Redno smo izvajali »Training of trainers«, imeli tekmovanje »učitelj leta« in tako naprej. Uvedli smo samostojnost kateder, vsaka od njih je imela svoj proračun. Skratka, smer je bila dokaj profesionalno zastavljena.

Sicer pa smo imeli neznansko srečo, da smo imeli priložnost sodelovati z Babson College iz ZDA. Z Vilijem (dr. Pšeničny, op.a.) sva pri njih preživela vse skupaj skoraj leto dni in se učila. Iz ZDA sva prihajala natovorjena s knjigami ter jih delila med sodelavce in predavatelje. Dogovor je bil, da vsak izmed njih po treh tednih poroča o knjigi ter pove, kako nam lahko koristi pri poslu. No, naše sodelovanje z Američani se je v neki točki tudi zaključilo. Potrebno je razumeti, da smo bili mi vendarle majhen college med vsemi podobnimi poslovnimi šolami in univerzami v EU. Babson College je iskal v Evropi najbolj prestižno raziskovalno podjetniško zgodbo in so našli Univerzo na Škotskem.
Potem je GEA College kot podjetje zajadral v fazo zrelosti, ko se vrednote in pravila včasih pričnejo tudi zapostavljati in kršiti. Tako da smo imeli nekaj bolečih izzivov, a smo jih uspešno prebrodili.

GEA College ima dobro karmo in bo živel še dolga desetletja. Upajmo, da s pomočjo tudi tujih strateških partnerjev. Mednarodna povezljivost in prepoznavnost je nuja preživetja subjekta na dolgi rok s certificiranimi programi. Potrebno je verjeti v vizijo in jo uresničevati z različnimi strategijami. Ne pozabimo, da je GEA College do danes obiskalo na tisoče uspešnih podjetnikov in managerjev, ki miselno podpirajo takšen program in kulturo. Ker so podjetniki (tudi socialno) gibalo razvoja, bo tudi v prihodnosti vse več mecenov, ki bodo podpirali takšno šolo. Nekoč je nek filozof dejal: »Za uspeh v življenju sem hvaležen vsakomur, ki mi je na poti življenja svetoval in me učil, da sem naredil manj napak!« GEA College zagotovo pooseblja takšnega učitelja.

Katera podjetniška zgodba bi bila lahko vzor mladim danes?

Takih zgodb je ogromno, žal pa so bolj zaprte, saj ti ljudje, ki so uspešni, se navzven ne širokoustijo in o njih bolj malo slišimo. O njih govorijo rezultati. Ko sem bil pred meseci v Dewesoftu, sem bil osupel nad modelom, ki ga gradijo. Oni so res unikaten podjetniški primer. Razvijajo edinstveno podjetniško-korporativno kulturo in posledično imajo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v državi. Imajo preko 150 zaposlenih, svoj inkubator, svoje hotel, podporno okolje, svoj sistem izobraževanja in tako naprej. Usmerjeni so v lastno vizijo in rezultate ter so v svojih tehnologijah najboljši na svetu, a se s tem ne hvalijo.
Toda, koliko mladih pa potrka na njihova vrata in jih vpraša, kako so prišli do te točke? Pa ne mislim, da jim na 45-minutni delavnici predstavijo podjetje. Ne. Potrebno se je kvalitativno poglobiti v njihov vrednostni sistem in spoznati kako generira takšen inovativni potencial.
Seveda je takšnih zgodb o uspehu v Sloveniji ogromno, predvsem med obrtniki in družinskimi podjetji, sodobnimi Start-upi, ki dosegajo mednarodno prepoznavnost in tuje investicije. Najbolj se jezim nase, ko mi nekdo predstavi kakšno takšno zgodbo o uspehu in zanjo prvič slišim. Razumel bi, da živim v Ameriki ali Avstraliji, ne pa v tej mali Sloveniji. Torej, en nov prihodnji izziv za digitalne medije za osveščanje Slovencev z uspehi.

Z mislijo na izziv smo pogovor tudi zaključili. Proaktivnost, o kateri je dr. Berginc govoril in izzivi pa grejo z roko v roko, bi se strinjali?

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial