Mnenje o…

31. 01. 2020

Brexit – mnenje prof. dr. Vita Bobka

 

Danes je zgodovinski dan v evropskem, nenazadnje tudi svetovnem merilu. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske zapušča Evropsko unijo. Zgodil se bo t.i. Brexit. Tako so 23. junija 2016 na referendumu odločili britanski volivci in s tem povzročili precej razburjenja, strahu, pretresenosti in podobnih odzivov, saj takrat ni bilo veliko v ljudi, ki bi verjeli v tak izid. Pa vendarle se je zgodil.

Za mnenje o tem, kaj Brexit prinaša, kaj in komu odnaša ter ali je bila politična panika upravičena ali pretirana, smo vprašali našega visokošolskega predavatelja, prof. dr. Vita Bobka.

»Za izvedbo Brexita po politično jasno izraženi volji večine britanskih volivcev in volivk ni več ovir, kot smo jim bili priča v 2019. Boris Johnson je temu zavezan in ima večino v parlamentu. Osnovni dogovor je sprejet in stopa v veljavo z 31.1.2020, predvsem glede meje na Irskem otoku in glede kompenzacije, ki jo bo EU plačala Velika Britanija (VB). Vendar pa je to samo prvi, kratkoročni del. Za prihodnjo gospodarsko situacijo je pravzaprav odločilnejši del, ki bo šele predmet nadaljnjih pogajanj do konca 2020. To je dogovor o bodočih odnosih med VB in EU. Trenutno imamo različne modele odnosov med državami v Evropi, ki niso članice EU (EEA, Švica, Turčija). Po mojem mnenju bo za VB najboljša opcija prostotrgovinski sporazum z EU, kar jim bo omogočalo sklepanje nadaljnjih prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami, zlasti z ZDA, Avstralijo, z nekaterimi državami Commonwealth, Indijo in ostalimi. Tu je njihov manevrski prostor. To so rastoči trgi, Indija je na primer trenutno med najhitreje rastočimi ekonomijami na svetu. Veliki Britaniji pa ne ustreza carinska unija z VB, saj bi potem imeli zvezane roke glede trgovinskih sporazumov s tretjimi državami.

Britansko gospodarstvo je drugo največje v EU, takoj za nemškim. VB ni katerakoli država, to je ena od največjih neto plačnic v evropski proračun. To so takojšnji učinki izpada proračunskih prihodkov, ki bodo srednjeročno sicer kompenzirani s kompenzacijskim zneskom Velike Britanije. Zdaj potekajo v EU tudi pogajanja o proračunu za naslednjo finančno perspektivo 2021 – 2027. Po finskem predlogu bi Slovenija dobila 28 odstotkov manj kohezijskih sredstev, kar je po mojem mnenju v dobršni meri posledica tudi tega, da bo zaradi izpada britanskega financiranja na voljo manj denarja.

Na dolgi rok pa je po mojem mnenju še usodnejše, da se bo spremenila teža odločevalskih procesov, ker imajo večjo teže močnejše države. Doslej je bil francoskemu centralističnemu, v regulacije usmerjenemu sistemu, protiutež britanski bolj liberalistični sistem. Zdaj se bo težišče spremenilo. Bojim se, da bo to vodilo v še dodatno zbirokratiziranost, v še dodatni intervencionizem EU.«

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial