Družba brez gotovine: utopija ali realnost

31. 08. 2018

Avtor: dr. Brane Bertoncelj, predavatelj na podiplomskem študijskem programu Management korporativne varnosti.

 

Uvod

dr. Brane Bertoncelj

Plačilni sistemi v Evropi se soočajo z negotovo prihodnostjo. Z digitalno dobo, ki ponuja elektronsko vse hitrejše in bolj priročna sredstva za poravnavo plačilnih transakcij, se zdi, da nekateri od njih nimajo prihodnosti. Toda odpis uporabe gotovine v gospodarstvu bi bila napaka. Če parafraziram Mark Twaina lahko rečem, da so govorice in predvidevanja o koncu uporabe gotovine v družbi precej pretirane.

Vse od uvedbe prve plačilne kartice so strokovnjaki napovedovali »brezgotovinsko družbo«, po več kot šestdesetih letih kasneje pa ocena stanja kaže, da se še ne približujemo temu konceptu. V zadnjih dvajsetih letih se je sicer število negotovinskih plačilnih inštrumentov več kot podvojilo, njihova uporaba je vse bolj pogosta, na kar vpliva tudi vedno večji obseg e —bančništva in m — poslovanja (v Evropi obstaja okoli 50 tehničnih rešitev, ki omogočajo plačevanje najrazličnejših storitev z elektronskim denarjem). Ni presenetljivo, da tržni delež uporabe gotovine počasi upada in predstavlja vse manjši delež v strukturi vsega denarja (denarni agregat M3 se je od leta 1999 do 2016 zmanjšal iz 10% na 5% vsega sklada denarja). Obseg negotovinskih plačil v svetu narašča, kar dolgoročno nakazuje postopen premik uporabe gotovine k negotovinskim plačilnim instrumentom.

Uporaba gotovine

Gotovina pa kljub temu ostaja najbolj uporabljan plačilni inštrument, saj je uporabljena pri 8 transakcijah od 10, letno pa prebivalec Evrope opravi 300 — 400 transakcij z gotovino, kar skupno znaša preko 100 milijard transakcij letno. Zanimivo je število gotovinskih transakcijah v izbranih državah: Avstralija 65%, Avstrija 82%, Kanada 53%, Francija 56%, Nemčija 82%, Nizozemska 52% in ZDA 46%. Ostale transakcije se večinoma nanašajo na debetne in kreditne kartice. V Avstriji in Nemčiji gotovina celo prevladuje v vseh transakcijah, v Sloveniji pa je ta delež preko 50%. Kot je to pogosto v Evropi, so razlike med državami članicami EU kar izrazite: delež gotovinskih transakcij se giblje od 42% na Finskem do 92% na Malti.

Naraščanje povpraševanja po gotovini v Evrosistemu v zadnjem desetletju (evrogotovina v obtoku se je od leta 2002 do 2017 povečala za več kot petkrat, od 220 milijard na 1.130 milijard evrov) lahko v veliki meri pripišemo višji gospodarski rasti in rasti zasebne potrošnje, večjemu številu novih članic EU, povečanemu povpraševanju nerezidentov ipd. Finančna kriza leta 2008 nas je ponovno opomnila, da je gotovina pomemben element sodobnega finančnega sistema. Gotovina je prav tako ključnega pomena za poslovanje določenih segmentov gospodarstva, zlasti za plačilo manjših nakupov blaga ali storitev, kar potrjuje dejstvo, da je gotovina bolj pogosto uporabljena v transakcijah nižje vrednosti (do 15 evrov). Uporaba gotovine je močno povezana z razlikami v tržni strukturi in cenovni politiki maloprodajnih plačil ter z načinom življenja, predvsem pa je odvisna od demografskih značilnosti in od tega, kje posamezniki ponavadi nakupujejo.

Po pričakovanjih naj bi finančna modernizacija poslovanja privedla do brezgotovinske družbe, a se dogaja prav nasprotno. Kljub razširjenosti elektronskih plačilnih sredstev se količina gotovine v obtoku v zadnjem desetletju povečuje (v evrosistemu lani skupno letno 7% — bankovci z visoko nominalno vrednostjo celo za okoli 13%, v Sloveniji lani skupno povečanje celo za 26%!). Ni povsem jasno zakaj; siva ekonomija ni pomemben vzrok, odtekanje gotovine v druge države verjetno tudi ne. Večina gotovine v obtoku (z vidika centralne banke je to neto izdana gotovina) dejansko ne kroži skozi transakcije (na evrskem območju je več kot polovica vrednosti gotovine v obtoku v obliki bankovcev po 500 in 200 evrov, s katerimi se redko plačuje) in jo uporabniki hranijo doma (varnostna kultura, kako varovati svoje premoženje, se izboljšuje).

Vendar se konkurenca med rastočim pomenom alternativnih plačilnih instrumentov in gotovino zaostruje. Gotovina postaja kot zakonito plačilno sredstvo vse bolj draga, varnostno tvegana, plačila z njo se opravljajo počasi in posledično je čedalje manj zaželjena. Gotovino že sedaj manj uporabljajo na Danskem in Švedskem, kar mnogi vidijo že kot začetek brezgotovinske družbe. Pa vendar se mi trenutno še malo smešno zdi npr. darovati denar brezdomcu z uporabo e — plačila, ali pa na podoben način darovati nabirko v cerkvi.

 

Argumenti, s katerimi se nekateri znani analitiki (npr. bivši glavni ekonomist IMF Rogoff, 2016) sklicujejo na delno ali popolno prepoved uporabe gotovine, je njena široka uporaba v kriminalnih dejavnostih (davčne utaje, korupcija, trgovina z drogo, prodaja orožja, financiranje terorizma, prostitucija, plače v sivi ekonomiji ipd., preostanek pa v transakcijah ogromnega globalnega podzemnega gospodarstva), njen omejevalni učinek na monetarno politiko in njeno zmanjšanje za legitimno uporabo. Študija ESTA — The Association of Cash Management Companies (2017) o financiranju terorizma navedene ugotovitve v celoti ne potrjuje. Prepoved uporabe gotovine je tudi povezana z makroekonomsko teorijo o počasni gospodarski rasti (zaradi znižavanja obrestne mere). Čeprav so si modeli te teorije med seboj precej različni, pa vsi predpostavljajo, da je količina denarja v obtoku negativno povezana z obrestnimi merami (špekulativni del) in pozitivno povezana s potrošnjo (transakcijski del).

Zakaj mnogi posamezniki želijo uporabljati gotovino, so razlogi navsezadnje subjektivni. Nekateri med njimi cenijo zasebnost bolj kot drugi. V odvisnosti od odvračanja tveganj je gotovina zagotovilo, kot neka vrsta zavarovalne police. Hranjenje gotovine ali vsaj dostop do nje si pridržuje zmožnost, da se izogne kapitalskemu nadzoru države. Gotovina lahko varuje posameznika in njihove posrednike — pokojninske sklade, življenjske zavarovalnice ipd., proti negativnim obrestnim meram za svoje prihranke. Zato si mora vsak posameznik narediti lastno analizo stroškov in koristi.

 

Povpraševanje in prednosti uporabe gotovine

Eden od osnovnih razlogov za uporabo gotovine v prihodnosti je povpraševanje po njej. Ocenjevanje funkcij povpraševanja po gotovini je v literaturi dokaj pogosto. Obstaja več teoretičnih ekonomskih modelov, pa tudi ekonometričnih pristopov, ki poskušajo zajeti motive in dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje po gotovini. Iz ekonomske teorije izhaja, da na povpraševanje po gotovini vplivajo transakcijski, špekulativni in previdnostni motivi. Transakcijsko povpraševanje pomeni, da potrošniki potrebujejo gotovino za vsakodnevno poravnavanje transakcij, špekulativno povpraševanje se nanaša na oportunitetne stroške hranjenja gotovine, previdnostni motiv pa se nanaša na željo uporabnika po dodatni likvidnosti, ki je potrebna za pokrivanje nepričakovanih izdatkov (npr. v skrajni sili v primeru naravnih nesreč ali vojne).

Kateri so glavni razlogi, da kljub naraščanju drugih možnosti plačila, posamezniki še vedno najpogosteje uporabljajo gotovino? Sprejemljivost, anonimnost, zaupanje in nadzor so štiri temeljne lastnosti, zaradi katerih je gotovina še danes najbolj uporabljen plačilni instrument.

Sprejemljivost. Gotovina je splošno sprejeto plačilno sredstvo, ki ga lahko uporablja vsak (tudi posameznik, ki nima odprtega bančnega računa, otroci, nepismeni ipd.). Za nakupe blaga ali storitev z gotovino ne potrebujemo nobene posebne tehnologije, njena uporaba je preprosta in hitra, poleg tega pa omogoča širok nabor transakcij.

Med prednosti plačevanja z gotovino vsekakor sodi tudi njena anonimnost. Je namreč edini plačilni instrument, pri katerem izmenjava podatkov med udeleženci transakcije ni potrebna, kar preprečuje morebitno krajo identitete, vdor v zasebnost posameznika ipd. Kljub temu ne gre zanemariti dejstva, da je anonimnost gotovine omejena, saj pravni red zahteva poročanje državnim organom o določenih transakcijah, poleg tega pa nekatere države omejujejo uporabo gotovine z namenom preprečevanja davčnih utaj.

Zaupanje je tretja temeljna lastnost in izhaja iz dejstva, da je gotovina zakonito plačilno sredstvo, ki ga izdaja le centralna banka in za katerega jamči država (razprava o bitcoinu presega obseg članka). Zaupanje pa se nanaša tudi na kvaliteto izdelave bankovcev in kovancev ter na prepoznavanje ponaredkov.

Plačevanje z gotovino omogoča tudi dober nadzor nad lastno porabo, saj ima posameznik občutek pregleda nad lastnimi financami. Omenjena prednost gotovine je slabost mnogih njenih nadomestkov, npr. plačilnih kartic, kjer lahko hitro potrošimo več kot imamo na razpolago. Poleg tega je plačevanje z gotovino posamezniku bolj razumljivo in bolj »otipljivo« kot plačevanje s plačilnimi karticami. To še posebej velja za starejše posameznike, ki so v primerjavi z mlajšo generacijo precej bolj naklonjeni uporabi gotovine (Seitz, 2013).

Kot vsak plačilni inštrument ima tudi gotovina določene pomanjkljivosti: njena uporaba je lahko nepriročna (npr. transakcija z večjem številom kovancev), zaradi predolge uporabe je umazana, kovanci so težki, možni so ponaredki, razni varnostni problemi ipd. Poudariti pa je treba posebno prednost negotovinskih plačil in to so stroški gotovine (predvsem stroški izdelave bankovcev in kovancev, njihova obdelava, dajanje v obtok, procesiranje, transport gotovine do finančnih institucij, varovanje in zavarovanje). Poleg navedenega obstajajo še oportunitetni stroški hranjenja zalog gotovine in stroški infrastrukture (zlasti bankomatov in blagajn), ki je potrebna za distribucijo gotovine do končnih porabnikov. Ti stroški naj bi se v prihodnosti še povečevali, zato je razumljivo zmanjševanje stroškov poslovanja finančnih institucij.

Zaključek

Gotovina nikoli ni bila pasivni predmet ali dolgo obtičala na istem mestu ali pri istem lastniku. Glede na to, da so tudi vpogledne vloge prebivalstva v finančni instituciji absolutno likviden instrument, se postavlja vprašanje, zakaj posameznik želi fizično posedovati gotovino. Psihologija gotovine je ena izmed zanimivih tem, saj o njej večina ljudi izraža močna čustva. Vse to vpliva na nedokončano razpravo o tem, koliko je gotovina resnično pomembna in koliko prispeva k sreči posameznika.

Prihodnost je vedno povezana z negotovostjo in prihodnost gotovine ni nobena izjema. Res je, da obstaja trend nadomeščanja gotovine z elektronskimi plačilnimi sredstvi. Pri tem je potrebno poudariti, da se to ne dogaja samo od sebe, saj se vsak posameznik sam odloči, na kakšen način bo poravnal svoje finančne obveznosti. Upoštevati pa moramo dejstvo, da je mnogo posameznikov konzervativnih kar se tiče plačilnih navad.

Gotovina je (i) vse bolj varen plačilni inštrument, kar kaže upadanje ponaredkov valut na večini trgov, (ii) zaradi povečanja kibernetske kriminalitete, goljufij v zvezi s plačili, kraje identitete in kraj podatkov, pa gotovina zagotavlja zaščito identitete in zasebnost.

Ideja »Nič gotovine, nič plastičnih kartic, nič biometričnega overjanja plačil, le pametni telefon« je še časovno oddaljena. Menim, da bi morala ustrezna nevtralna drža za plačila temeljiti na: (i) tehnološki varnosti, (ii) učinkovitosti plačila, (iii) tehnološki nevtralnosti in (iv) svobodi izbire za uporabnike posameznih plačilnih sredstev.

 

Če se bo gotovina v prihodnosti zamenjala z elektronskimi plačilnimi sredstvi, bodo uporabniki gotovine ključni odločevalci o tem, na kakšen način bodo plačevali blago ali storitve, ne pa razne lobistične skupine. Glede na trende gibanja gotovine v obtoku pa menim, da se konceptu popolnega negotovinskega poslovanja družbe ne približujemo in je ta vse bolj oddaljen.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial