Ena na ena s Fahreto Canosko

30. 09. 2019

»Verjamem, da nas neko okolje po določenem času začne utesnjevati, in da moramo nahraniti radovednost onkraj meja! Vsaj pri meni je tako.«

 

Fahreta Canoska je pred desetimi leti iz Makedonije prišla v Slovenijo. Podala se je v neznano, a bila je toliko pogumna in vztrajna, da ni potrebovala veliko časa za prilagajanje. Odgovore na vprašanje, kako se je tega lotila, kakšne nasvete ima za vse, ki bi si želeli preizkusiti v tujini, lahko poiščete v pogovoru z njo.
Zase pravi, da je podjetna, vztrajna in da nikoli, ampak res nikoli ne odneha. Navdihujejo jo predvsem ambiciozni ljudje, s katerimi se rada obkroža.

 

Začniva takole. Tujina da ali ne?

Zagotovo da. Vsaj, če izhajam iz sebe. Menim, da nas po določenem času neko okolje začne omejevati, najbrž zaradi udobja, ki nam ga ponuja. No, udobja ali pa manjka priložnosti. Ravno slednje je mene pripeljalo v tujo državo. Novo okolje nas na nek način resetira, nas potisne v bazen, kjer moramo znova splavati. Nova kultura, nov jezik, nove navade, vse je novo, in ko se moramo prilagoditi, rastemo in se učimo. Izhajam iz lastne izkušnje. Prihod v Slovenijo pred desetimi leti je bil zame velik šok. Predvsem zato, ker sem pričakovala, da bo vse skupaj enostavneje. A razlike med nami sem občutila takoj. Predvsem zaradi jezika, ničesar namreč nisem razumela. V zahvalo svoji radovedni naravi sem se hitro začela učiti, brati knjige, obiskovati delavnice in tako dalje. Danes lahko rečem, da sem se okolju popolnoma prilagodila, se odlična znašla in se lahko imam na nek način za Slovenko 🙂 . 

 

Torej, kaj bi priporočili nekomu, ki se je odločil za študij oziroma življenje v tujini?

Delo. Skupaj z bratoma imamo namreč gradbeno podjetje, kjer sem se morala naučiti vseh procesov. Kako odpreti podjetje, ga zagnati in vse to je predstavljalo v novi državi ogromen izziv. Obenem pa je bila to izjemna šola, ogromno sem se naučila. Torej, delo je zagotovo dobra pot, da se človek kar se da hitro vključi v okolje. Na tak način tudi spoznaš ljudi in vrata se pričnejo odpirati. Sama sem zelo ustvarjalna, zato z iskanjem različnih poti nisem imela težav. Danes je ena mojih občasnih aktivnosti tudi delo v cvetličarni, saj me to izjemno pomirja 🙂.  Moji možgani potrebujejo različna področja, saj ves čas meljejo. Torej, da ne zaidem preveč, delo je vsekakor prava pot. 

 

Kakšne so vaše podjetniške izkušnje?

Sem lastnica družinskega gradbenega podjetja že kar sedem let. Ko smo ga z brati ustanovili, so bili za gradbeništvo težki časi, recesija je še trajala, a mi smo nekako uspešno prebrodili vse težave. Moje zadolžitve so administrativne in finančne narave, v tem se odlično znajdem. Obenem pa skupaj s poslovnim partnerjem, s katerim sva se spoznala na GEA College in sva tudi sošolca, odločila, da začneva skupno podjetniško pot. Tako sva leta 2017 odprla uvozno podjetje za otroško kozmetiko. Izjemno me je namreč zanimalo delovanje uvoza, še posebno iz tretjih držav. No, lahko povem, da ni mačji kašelj 🙂.  

Fahreta Canoska

 

Zakaj ste se odločili za študij v Sloveniji?

No, takoj , ko sem prišla k vam, sem se vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Vztrajala sem zgolj semester, enostavno me ni pritegnilo pa tudi razumevanje jezika mi je še povzročalo preglavice. Potem je minilo nekaj čas. Na GEA College pa sem prišla po spletu naključij bi rekla. Živim namreč v neposredni bližini šole in velikokrat sem opazila velik plakat z imenom šole ter napisom »Študij podjetništva«. Podjetništvo me je od nekdaj zanimalo, zato se je to prav lepo »poklopilo«. Leta 2016 sem se vpisala, danes zaključujem študij in lahko rečem, da je bila to ena mojih najboljših odločitev. Želela bi si, da bi šola uživala še večji ugled, saj namreč tisti, ki pridemo sem po znanje in izkušnje, ga tudi dobimo. Ogromno znanja. Žal so nekateri tu tudi iz drugih razlogov, kar posledično nekoliko slabše vpliva tudi na nas. 


>> Tudi tebe zanimajo pravi poslovni izzivi? Preberi si več o programu Podjetništvo


Vam je znanje, ki ste ga pridobili v prvih dveh letih študija prav prišlo tudi v podjetju? Oziroma, kako hitro ste ga lahko unovčili, če se lahko tako izrazim?

Absolutno. Saj to je bil to tudi eden od razlogov za vpis. Iskala sem dodatno znanje, nadgradnjo svojega. Predvsem sem hitro videla, kje smo v podjetju delali napake in sem tako lahko pričela z drugačnim pristopom.
Mi pa študij oziroma znanje ni pomagal samo pri omenjenem podjetju, dal mi je zagon, da odprem novega. Ena večjih prednosti študija na GEA College je mreženje z enako mislečimi. To je nalezljivo. Ko se enkrat v majhnem prostoru kreše toliko in toliko idej, se morajo zgoditi pozitivni premiki in tako nastajajo nova podjetja. Tako se je pričela tudi Babygal zgodba. 

 

Lahko kaj več poveste o tej zgodbi?

Ja, seveda. Galafarm je makedonsko farmacevtsko podjetje s širokim spektrom izdelkov. Mi tržimo njihovo kremo za lajšanje vnetij pri dojenčkih in malih otrocih. Delujemo preko spletne trgovine. Prisotni pa smo tudi v Inkubatorju na GEA College, kjer dobimo veliko uporabnih nasvetov in podporo na podjetniški poti. Predvsem smo se morali naučiti obvladovanja spletnega oglaševanja. No, moj poslovni partner je to področje že precej dobro obvladal, tako da je bilo učenje bolj na moji strani 🙂 . Specifičnost takih malih podjetij pa je tako ali tako, da moraš sam oziroma s partnerjem pokrivati vsako področje. 

Fahreta Canoska

 

 

Kako bi po vašem študenti lažje prehajali do služb po končanem šolanju?

Vzemiva primer Švice. Tja me namreč tudi vleče na podiplomski študij. Pri njih imajo urejeno tako, da se na podiplomski študij ne moreš vpisati, če obenem tudi ne delaš v panogi, ki jo študiraš. Sistem tako določa in tega se moraš držati. To se mi zdi odlično. Na ta način so v gospodarsko-izobraževalni sistem vpete vse strani.
Torej, sodelovanje izobraževalnih institucij s podjetji absolutno podpiram. Če se v to vmeša še država s kakimi vzpodbudami, pa še toliko bolje. Tu bi morda apelirala na podjetja, da prilagodijo svojo kadrovsko politiko. Mislim, da bi moral kadrovske službe jasno vedeti, kakšne kadre potrebujejo ter te potrebe komunicirati s šolami. 

 

Ker je vloga kadrovskih služb vedno bolj zanimiva in pomembna tema, me zanima, kaj bi vi, če bi zavzeli mesto kadrovske službe v nekem podjetju, spremenili?

Pred kratkim sem zasledila, da so v podjetju Plastika Skaza uvedli šest urni delavnik. To se mi zdi odlična ideja. No, krajši delavnik je tudi pogojen s panogo in situacijo v podjetju, ampak ja, osredotočila bi se na dejavnike, ki motivirajo zaposlene. Vsak od nas je drugačen, vsakega nekaj drugega motivira. Podjetja bi morala na svoje zaposlene gledati kot na največji in najdragocenejši kapital. No, saj ne vem, če je to delo zgolj kadrovikov, ampak zagotovo bi me to zanimalo 🙂 .  

 

To je morda bolj naloga voditeljev?

Ja, morda res. No, tako ali tako menim, da so bile kadrovske službe predolgo spregledane s strani vodstvenih kadrov in je zdaj napočil čas, da dobijo enakovredno moč v podjetju. Vsak oddelek je izjemnega pomena, ni manj ali bolj pomembnih. Če želiš, da tvoj telo dobro deluje, morajo vsi deli dobro delovati.  

 

Kako si predstavljate idealno službo?

Težko si jo. Jaz vedno počnem stvari s srcem. Se pravi, da sem takrat popolnoma predana tistemu delu in se niti ne odločim za karkoli drugega. Ne morem delati stvari, ki jih nimam rada, me ne zanimajo. Mislim, da je to idealno. Vsaj zame. Nimam pa samo ene službe v mislih. Po petih letih mislim, da je dobro, če zamenjamo delovno okolje, morda celo področje do neke mere.

Fahreta Canoska

 

 

Kje se vidite čez 1o let?

Ha, težko vprašanje za nekoga, ki mu toliko različnih idej šviga skozi misli. No, zagotovo bom imela magisterij v žepu. Možno, da bom nekje v tujini in se ukvarjala s podjetništvom. Morda bomo družinsko preselili v kakšno drugo državo, saj povpraševanje obstaja in tako naprej. Puščam si odprte možnosti, naj me življenje preseneti 🙂 .

 

Naj Fahretina zgodba vsem služi kot navdih. Kot katalizator, da notranje želje po odkrivanju sveta tako zunaj sebe kot notranjega, spravimo v pogon!

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial