Ena na ena s Sotirisom Karagiannisom

23. 10. 2019

»Če želite biti dober voditelj, morate navdihovati ljudi.«

 

Je predavatelj na MBA programu GEA College, ki v sodelovanju z University of New York in Prague (UNYP), odpira svoja vrata prihodnjo jesen. Je sila prijeten, karizmatičen in zanimivih zgodb poln sogovornik. Sodeloval je s podjetji Apple, Suzuki, Bayer, Johnson & Johnson, TUI, BMW, Coca-Cola, Ericsson in mnogimi drugi. Prihaja iz Aten, kjer je tudi študiral Business and administration na The American College of Greece. V tistem času je tudi že pričel delovati v izobraževalnih vodah, kjer se še danes počuti najbolje in najbolj domače, pravi. Študij je nadaljeval v ZDA, zatem pa še v Glasgowu vpisal MBA študij. Zadnjih 25 let je dejaven tako v akademskih sferah, kot v poslovnih, kjer svetuje in usposablja vodilne kadre.

Z nami je delil svoje izkušnje, znanje in poglede o voditeljstvu, predvsem sodobnem. Zanimalo nas je tudi, kaj prinaša partnerstvo med UNYP in GEA College ter kakšno vlogo igra MBA študij v svetu.

Sotiris Karagiannis.

 

Dejali ste, da je definicij in interpretacij voditeljstva veliko ter da vsaka nosi zrno resnice, a vseeno me zanima, kako vi razumete voditeljstvo?

Ne gre toliko za to, kako napačna ali pravilna je neka definicija voditeljstva. Gre bolj za perspektivo, za to, kako ga doživljamo in vidimo. Še posebej, če ga primerjamo z obdobjem izpred 20 ali celo 50 let nazaj. Ugotavljam, da današnji voditelji prikazujejo željo po navdihovanju ljudi okoli sebe. In to dosežejo tako, da (raz)delijo svojo moč. Kaj, če vso moč zadržujejo zase? Kaj to pove o njih? Prvič, najbrž niso povsem samozavestni in prepričani v svoje sposobnosti. Zato za potrebe vodenja raje izhajajo iz pozicije moči. Jaz temu rečem management, ne pa vodenje. Drugič, za voditeljstvo se moraš odločiti sam. Tu ne gre iskati neposrednih povezav s funkcijo, ki jo zasedate v organizaciji. Postati voditelj si moraš želeti. In pot do tja tlakuje grajenje zaupanja med ljudmi. Kako to dosežete? Tako, da ljudem okoli sebe pokažete, da ste prav tako zmotljivi kot oni, da ste prav tako šibki in ranljivi kot oni. Priznajte napake vpričo ostalih in tako pokažite svojo moč.  

 

Sliši se precej psihološko?

Saj tudi je. Vse, kar se tiče voditeljstva je povezano s psihologijo. Ne verjamem namreč, da lahko dobrega vzgojitelja »naredimo«. To pravim zato, ker se mora najprej začeti znotraj vsakega posameznika. Če si nekdo v resnici ne želi postati voditelj, potem mu nobena šola ne more pomagati. Najprej mora vsak globoko pogledati vase, prepoznati svoje močnejše in šibkejše točke ter se nato odločiti, če želi voditi. 

 

 

Pri katerih letih po vašem mnenju lahko pričnemo voditi?

Težko rečem. Mislim, da nekateri podzavestno vodijo že zelo zgodaj. Spomnite se samo iger med otroci na igriščih. Tisti, ki ima večino časa žogo v nogah, tisti, ki povabi ostale k igri, ta je voditelj. In to sposobnost podzavestno lahko seveda razvijaš. Ko je človek polnoleten oziroma postane dovolj zrel, pa se lahko začne zavedati tega potenciala.

Večno vprašanje, ki se pojavlja, je ali so voditelji rojeni ali zgrajeni. Jaz mislim, da voditelj postaneš skozi proces. Dobro, nekateri imajo več karizme od ostalih, imajo boljše komunikacijske sposobnosti od drugih, ampak, a je to dovolj za odličnega voditelja? Dvomim.

Včasih smo enačili vodje z voditelji, še posebej v politiki, vojski, pač v strukturah, kjer višji čin pomeni večjo moč. V današnjem svetu, še posebej poslovnem, »čin« ne zagotavlja, da vam bodo ljudje sledili. In to je dobro.    

 

Dotakniva se lastnosti, ki so značilne za dobrega voditelja?

Če želite biti dober voditelj, morate biti navdihujoč. To je prva »sestavina«. Potem je nujno biti skromen (ang. humble) oziroma ne smeš biti prevzeten. Izjemno pomembno je tudi, da si pripravljen priznati svoje šibkosti. Dodal bi še sposobnost oziroma pripravljenost deliti moč in prepričljivo komunicirati svojo vizijo. Slednje pomeni to, da vaša vizija postane njihova vizija. In zadnja pomembna lastnost; pomagajte ljudem okoli sebe poiskati njihove prednosti ter močne plati. Morda bo ravno kdo od njih vaš naslednik ali naslednica in vaša naloga je, da ga prepoznate.  

 

Kako lahko razumemo razliko med »učenjem« in »grajenjem« bodočega voditelja?

Lahko učimo ali treniramo veščine, ki sva jih omenila v prejšnjem odgovoru. Težava nastane, ko želimo »naučiti« voditeljsko miselnost. To je veliko težje. To je skoraj psihološko vprašanje oziroma naloga. Predvsem pa zahteva popolnoma drugačen pristop.  

 

 

Imajo odlični voditelji, ki ste jih uspeli spoznati, kaj skupnega? Imajo morda skupno izhodiščno točko, skupno zgodbo?

Niti ne. Okolja, iz katerih izhajajo so si različna. Kar jih me skupnega, po mojem mnenju, je sposobnost empatije. Imajo sposobnost »obuti čevlje drugih«, kot to radi rečemo. So izjemno čustveno inteligentni. Osredotočeni so predvsem na pridobivanje zaupanja, to jim je skupno.   

 

Ves čas govoriva o sodobnem voditeljstvu. Ga lahko potem prosim primerjate s tistim izpred 20, 30, morda 50 let nazaj?

Če se vrnemo daleč nazaj v zgodovino in preberemo klasična dela, kitajske filozofe, Rimljane in Grke, hitro ugotovimo, da je bilo o voditeljstvu, kot ga poznamo danes, veliko napisanega že takrat. Torej, kar počnemo danes v tem kontekstu, ni pravzaprav nič tako zelo drugačnega. Na primer, kitajska filozofija govori, da naj voditeljstvo izhaja iz notranjosti posameznika. Točno to, kar naj bi sodobno voditeljstvo bilo. Torej, ni toliko pomembno, koliko nazaj v času gremo, ko raziskujemo razlike v voditeljstvu, temveč gre bolj za razumevanje voditeljstva na način, ki ni povezan z močjo ali funkcijo. Je stvar osebnosti, karakterja in srca.    

 

Dobro, pa vseeno, v nekem drugem sistemu, družbenem in ekonomskem, vsaj v naši regiji, so bili voditelji pred nekaj desetletji drugačni.

Da. To je potrebno povezati tudi s kulturo. Poznate Hofstedejevo teorijo o dimenzijah kultur? Za naš del sveta, torej širši Balkan, je značilno, po Hofstedeju, da spoštujemo avtoritete. Moč polagamo v roke tistih, ki so po rangu višje v organizaciji ali kateremu drugemu sistemu. Sledimo navodilom, ne da bi avtoritete na kakršnekoli način izzvali. Sicer je ta teorija stara 30 let, a vseeno še vedno drži, morda ne v takem obsegu, a kljub vsemu. To pojasni naš pogled na voditeljstvo v tem delu sveta. Ni pa bilo povsod tako.

Globalizacija je prinesla veliko več mobilnosti zaposlenih, zdaj lahko en mesec delate v Londonu, nato se preselite na drugi konec sveta in opravljate isto delo. Na ta način smo spoznali različne stile vodenja oziroma različne poglede na to. In seveda nekaj tega prinesli tudi domov.  

 

Kdo, predvsem iz poslovnega sveta, se vam zdi odličen voditelj oziroma voditeljica? Srečate jih namreč mnogo.

Hm. Dovolite mi, da z vami delim resnično zgodbo. Ko sem v ZDA zaključeval magistrski študij. Imeli smo profesorja, ki je bil med drugim tudi moj mentor in se je odločil prirediti zabavo za bivše študente. Eden od teh študentov je bil že pred leti tako hudo poškodovan v prometni nesreči, da je pristal na invalidskem vozičku. Zdravniki so takrat sicer imeli upanje, da bo še lahko hodil, a je bil duh tega študenta očitno tako strt, da sam v to ni verjel in posledično je ostal na vozičku. No, na zabavi smo se vsi prikazali z nekim simbolnim darilom za profesorja, le omenjeni študent ne. Objeli smo se, se pozdravili in vse kar sodi zraven. Nato se je ta študent pripeljal pred profesorja in povedal, da sam ni prinesel ničesar. In v tistem trenutku je vstal iz vozička in se sprehodil do profesorja ter mu dejal, da je to darilo zanj. Povedal mu je, da je vsa leta profesor verjel vanj, mu stal ob strani ter mu vlil toliko moči, da je začel verjeti vase. In s pomočjo medicine mu je naposled uspelo shoditi.

No, to je zame definicija voditelja.

 

Dotakniva se še MBA programa, ki ga bomo prihodnje leto jeseni, v sodelovanju z vašo UNYP, pričeli izvajati na GEA College. Zanima me, kaj »naredi« odličnega MBA predavatelja?

Ker je MBA profesionalna in ne akademska diploma, je nujno, da predavatelji prihajajo iz gospodarstva. Nekdo, ki je sicer odličen akademik, a nima stika z gospodarstvom, težko predava na MBA programu. Torej, predavatelji na MBA programih morajo kombinirati tako teoretično kot praktično znanje, ki so ga pridobili skozi izkušnje v gospodarstvu. Dober MBA predavatelj je tisti, ki najde pravo razmerje med podajanjem teoretičnega in praktičnega znanja. Mora biti vešč podajanja znanja na način, ki študentom omogoča aplikativnost le tega takoj naslednji dan. 

 

 

Kdo je tipičen MBA študent? 

Zagotovo gre za profesionalce z vsaj tremi leti delovnih izkušenj. Nekateri imajo celo nekaj managerskih izkušenj, tako da so seznanjeni z MBA konceptom ter znajo biti kritični. Prihajajo iz panog, različnih industrij, kar tudi kaže na raznolikost MBA programov. Imeti morajo strateški »mindset«, saj tako tudi lažje razume uporabnost študija. Sicer pa gre za pragmatične, ciljno orientirane, analitične in prilagodljive ljudi. 

 

Kje vidite največje prednosti MBA programa?

Mnogi ne vedo, da ima MBA program dolgo zgodovino. Vse se je začelo na Harvard Business School pred več kot 100 leti. Kar pomeni, da so ljudje že takrat, pa četudi je bil trg popolnoma drugačen, spoznali, da zgolj akademski programi ne bodo zadostovali za razvoj praktičnih veščin. Zato so vodilni možje s Harvarda razvili program Masters of Business Administration. In ravno ta usmerjenost v praktičnost, v strateško razmišljanje, v analiziranje in soočanje z realnimi izzivi naredi MBA progam poseben.  

 

Zaključiva z vprašanjem, v čem vidite prednosti in moč sodelovanja med UNYP in GEA College? 

Naj najprej povem, zakaj smo se (UNYP) odločili za partnerstvo z GEA College. Iskreno mislim, da delimo precej enake vrednote in cilje. Obe strani verjamemo v transformativno izobraževanje in ponosni smo, da našim študentom pomagamo pri spodbujanju njihovih talentov ter uresničevanju kariernih ciljev.

Izmenjava kulturnih razlik in izkušenj bo nedvomno pomagala pri širitvi obzorij tako študentov kot nas, izobraževalcev. Vse to vidim kot del pozitivne globalne miselnosti. Ta je še posebej pomembna za MBA programe, ki se morajo ves čas prilagajati potrebam trga ter se izpopolnjevati.

Naše partnerstvo bo zagotovo utrdilo pozicijo obeh šol v privatnem visokošolstvu ter potrdilo, da je v slogi prava moč. Skupaj bomo poskrbeli za vrhunski študij za voditelje jutrišnjega dne. 

 

Sotiris Karagiannis s svojo vizijo in izkušnjami zagotovo prinaša novo dimenzijo v naš izobraževalni prostor ter daje dodatno težo MBA programu, ki se ga že močno veselimo. Kako pa vi vidite voditjestvo? 

 

Naslovna fotografija: Klavdija Žitnik.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial