Ena na ena z Damjanom Avscem

23. 12. 2019

»Ob vsaki uspešni spletni prodaji se sprosti nekaj hormona sreče.«

 

Je vodja digitalnega oglaševanja v podjetju Studio Moderna ter (letos tudi nagrajeni) predavatelj na študiju Digitalni marketing ter programu Strokovnjak digitalnega marketinga na GEA College, zase pravi, da najbolj uživa v t.i. »performance« oglaševanju, saj spletna prodaja lahko popolnoma zasvoji. V podjetju z ekipo senior digitalnih strokovnjakov skrbijo za strateški razvoj digitalnih medijev na 21 – ih trgih. V prostem času upravlja portal spletnega oglaševanja digilab.si, kjer del svojega digitalnega znanja deli z interesirano javnostjo.

Kaj digitalni marketing čaka v prihodnosti, kako poiskati znanje s tega področja ter kakšen je recept za uspešno digitalno kampanjo, o vsem in še več smo govorili v zadnjem letošnjem intervjuju z Damjanom Avscem.

Vabljeni k branju!

 

Kako ste se kot strokovnjak v digitalnem svetu znašli na izobraževalnem področju? Splet naključij ali je želja tlela v vas dlje časa?

Pred osmimi leti, ko sem se podal na digitalno pot, sem razmišljal predvsem, kako bom nabral izkušnje s tega področja. Na začetku o nastopih in predavanjih nisem razmišljal. V ospredju so bili drugačni cilji. Sicer sem takrat že spremljal, lahko jim rečem slovenski pionirji digitalnega marketinga, ki so nastopali javno, podajali znanje in izkušnje in se mi je vse to zdelo zelo fino in motivacijsko, predvsem kadar je kdo povedal kaj koristnega na zanimiv način, a sebe si nisem predstavljal v tej vlogi.

Vseeno pa v naključja ne verjamem. Če želimo doseči (realen) cilj, je veliko odvisno od nas samih. To in kanček sreče. Včasih moramo biti na pravem mestu ob pravem času, da se stvari poklopijo tako kot želimo.

Prelomnica se je zgodila, ko sem dobil službo v Studio Moderna (SM), kjer sem zaposlen še danes. V podjetju zelo vestno skrbijo za razvoj kadra in s takratno vodjo Ivano sva se pogovarjala tudi o mojem razvoju. Ko me je vprašala, kaj bi poleg običajnih nalog še rad počel, sem odvrnil, da bi kdaj kaj pametnega povedal s področja digitalnega marketinga oz. delil svoje izkušnje z ostalimi kolegicami in kolegi. Vedel sem, da imamo interne konference, kjer delimo znanje in dobre prakse. Pričakoval sem, da se bo to odvilo postopoma, a so me kar »vrgli v bazen«.:) Četrti mesec po nastopu na delovnem mestu sem tako pripravil kar dve predstavitvi na temo Facebook oglaševanja na interni SM internet konferenci. Ta je potekala v naši največji sejni dvorani, poslušalo me je približno 30 ljudi, ki jih niti nisem dobro poznal. Pred nastopoma sem bil zelo nervozen.

Danes, ko imam več izkušenj, vse skupaj doživljam popolnoma drugače. Adrenalin se sicer še vedno pojavi, a je blag in nadzorovan. Tolikšen, da je ravno prav in da mi ustreza. Ključ tovrstnega predavateljskega »zen-a« pa je vaja. Tej posvetim veliko časa. Vadim doma, naglas. Vadil sem tudi pred partnerko ali pred drugimi družinskimi člani.

 

 

Ste predavatelj na programu Strokovnjak digitalnega marketing (SDM) in na dodiplomskem študijskem programu Digitalni marketing. Je v podajanju snovi, znanja kakšna razlika?

V osnovi je razlika v formatu. Pri SDM gre za mednarodno certificiran program pod okriljem Digital Marketing Institute, kjer skozi deset izobraževalnih modulov pridobite specifično znanje. Gre za izjemno zgoščen program, kjer želimo udeležencem dati čim več v relativno kratkem času. Študij digitalnega marketinga traja bistveno dlje časa, je manj intenziven v primerjavi s SDM in pokriva več nišnih področij, kar mu omogoča dejstvo, da študij traja 3 leta.

Za SDM se po večini odloči nekdo, ki želi zamenjati službo oz. narediti karierni premik, nadgraditi obstoječe marketinško znanje še z digitalnim, včasih neko podjetje želi del svoje ekipe izobraziti na področju digitalnega marketinga in pridejo k nam. Med udeleženci opažam tudi veliko samostojnih podjetnikov, ki želijo na začetku svoje poslovne poti sami poprijeti digitalne vajeti. Torej gre za program, ki, vsaj po mojem opažanju, bolj ustreza ljudem, ki so v nekem delovnem utripu. Tu študent zelo hitro pridobi širok strateški pregled vseh glavnih digitalnih kanalov in jih zna na koncu povezati v smiselno celoto. Skozi izobraževanje pa poskrbimo tudi to, da delimo čim več praktičnih primerov, saj smo vsi predavatelji strokovnjaki na digitalnem področju z lastnimi službami in projekti. SDM se zaključi z mednarodno priznanim certifikatom, ki je podeljen po uspešno opravljenim izpitom.

Študijski program Digitalni marketing pa je triletni študij, tako da so študentje nekoliko mlajši, nekateri že v delovnem razmerju in tako naprej. Program je seveda veliko bolj poglobljen kot SDM, študent ima več časa, da podrobno spozna različne kanale digitalnega marketinga in skozi naloge pridobi kilometrino za nadaljnjo kariero.

Sta pa oba programa sodobna, se redno nadgrajujeta ter praktično usmerjena, še posebej seveda študij, ki je sestavljen iz vaj in praktičnih seminarskih nalog.

 

Nekje sem prebral, da je vaša strast e-commerce. Je še vedno? Kaj vas fascinira pri tem? 

Moram priznati, da so mi e-commerce kampanje zelo blizu. Moj »sprožilec« je klasična doza dopamina, ki jo podoživiš, ko kampanja začne konvertirati (prodajati). Je kot nekakšna video igrica in ob vsaki konverziji se sprosti nekaj hormona sreče  🙂 . Mislim, da vsak dober performance marketer mora imeti to v sebi. To nas žene. Gre za to, da imajo e-commerce kampanje točno določen cilj in zato so rezultati zelo lahko merljivi (money in and money out, če zelo poenostavim). To so naše male zmage. In tega se navadiš. Ta otipljivost rezultatov je zame največji motivator. Sicer je včasih to lahko dvorezni meč, saj lahko neuspele kampanje hitro vplivajo negativno na razpoloženje. Dobro je, da oglaševalci take trenutke izkoristimo kot priložnost, da kampanjo postavimo na dobičkonosni tir.

 

 

Je naporno delovati v tako dinamični panogi, kjer je danes že včeraj?

Meni ni, ker sem postal selektiven in organiziran pri sprejemanju informacij. Dinamika mi ustreza, rad spremljam novosti. Spomnim se časov, ko sem »požiral« bloge. V brskalniku sem imel odprtih n število zavihkov različnih avtorjev, vse me je zanimalo in takrat je prehajalo to nenehno hlastanje po člankih v neko manijo. Sčasoma sem ugotovil, da seveda ne zmorem prebrati vsega in me tudi vse ne zanima. V enem trenutku sem začel filtrirati vsebine, ki me zares zanimajo in me česa novega naučijo. Ko enkrat prebereš toliko zapisov in pogledaš toliko online tečajev ugotoviš, da se vsebina ponavlja in da je vedno manj nekih »skritih« informacijskih draguljev. Če pa dopustiš, da te vso to spremljanje informacij poplavi pa postane nedvomno naporno. Bolj smotrno in učinkovito je novosti čim prej spraviti v prakso.

 

Kaj bo v digitalnem marketingu prevladovalo v bližnji prihodnosti?

Bom skušal biti objektiven, saj je moje področje »performance« digitalno oglaševanje (napredna oblika spletnega marketinga, ki poskuša nagovarjati kupca v vseh fazah nakupa – zbuditi zavedanje, nagovoriti interes in zaključiti spletno konverzijo) in zaradi tega hitro lahko favoriziram prav te kanale. Dejstvo je, da je na spletu gneča in vsak se bori za svoj prostor. Vsak želi biti viden. Plačljivi kanali še vedno najhitreje pripeljejo (relevanten) obisk na spletne strani. Pomagal sem lansirati kar nekaj spletnih trgovin in prihodek je najhitreje začel prihajati skozi kanale plačljivega oglaševanja. Za novonastala podjetja je to še kako pomembno, da se znebijo zalog in da se ustvari »cash-flow«. Potem lahko zadihajo. V prihodnosti bodo kanali digitalnega marketinga postali še bolj avtomatizirani in podvrženi strojnim učenjem. Oglaševalska industrija bo po mojem mnenju prežeta z umetno inteligenco. Algoritmi bodo zelo dobro povezovali/napovedovali (predictive technology). Prepričan sem, da v roku petih let v Google ads search kampanje ne bomo več vnašali ključnih besed. Algoritem bo sam iskal kupce na podlagi zgodovine brskanja, bližnjih namer, dolgoročnih interesov in tako naprej.

Še ena vroča tema je »growth marketing«, čeprav obstaja že od nekdaj, a zdaj je končno dobil svoj izraz. Gre za odmik od finančno zajetnih (oglaševalskih) potez k iskanju iznajdljivejših, finančno vzdržnejših taktih in načinov pridobivanja obiska in strank na spletna mesta. Spodbuja veliko testiranja, iteracije, podatkovnih analiz itd. Skratka, to je nekaj, kar spodbuja oglaševalce in lastnike podjetji, da razmišljajo izven plačljivih okvirjev in bo zagotovo del medijskega »mixa« in del strokovnega »mixa« panoge v bodoče.

 

 

Kako nekdo, ki bi se rad bolje seznanil z dogajanjem na področju reciva growth marketinga, ve, kam in na koga se obrniti?

Za enkrat je še vedno splet najboljši začetni vir informacij. Na spletu je veliko zapisov, videov in nenazadnje tudi skupnosti, kjer se piše in razpravlja na te teme. Ko dobimo začetne usmeritve pa je pomembno, da znanje udejanjimo skozi praktične primere – tako se bomo največ naučili!

Do informacij lahko pridemo na različne načine; iščemo priljubljene vire na iskalnikih, prav pa je, da se vključujemo v specializirane skupine, kjer se o tem razpravlja in deli izkušnje.

Pri nas velja omeniti skupino (facebook group) Growth hacking Slovenija, ki je v temu trenutku zagotovo ena najbolj »živih« Facebook skupnosti, sestavljena iz ljubiteljev in strokovnjakov iz tega področja. Tam lahko poiščete veliko uporabnih informacij. Opažam, da ima Slovenija ogromno talenta na področju digitalnega marketinga, a se ne želijo vsi izpostavljati.
Predlagam vsem, ki jih zanima spletna rast in razvoj spletnega poslovanja, da se udeležijo izobraževalnih dogodkov, ki jih ni malo. Tam navežete stike in delite izkušnje. Treba je biti na preži, brskati in se aktivirati oz. povezati s podobno mislečimi.

 

Kako se lotiti uspešne digitalne kampanje? Obstaja recept?

Uf! Vprašanje za milijon dolarjev: ) Marketingaši ves čas stremimo k nekemu svetemu gralu. Pregledal in tudi kupil sem veliko načrtov, a na koncu prišel do preprostega zaključka: če je naš izdelek oz. storitev dobra, se bo brez večjega napora dobro prodajala. Tako enostavno je.

Ko se na vas, digitalnega marketingaša, obrne neko podjetje, ki je v določeni fazi rasti in v specifični panogi, morate vedeti, s katerimi kanali začeti ter kako strateško pristopiti. Brez teh osnov ne gre. Neke zakonitosti torej obstajajo. Na primer, pri Facebooku je pomembno, da znaš izbrati pravilen tip kampanje za svoj cilj. Pomembno je, da postaviš več različnih oglasnih skupin z različnim ciljanjem, po nekih logičnih in tudi nelogičnih nastavitvah. Se pravi, držite se nekega racionalnega okostja, ne pozabite pa razmišljati »out-of-the-box«, ker boste nemalokrat pozitivno presenečeni. Potem je prav, da stestirate različne kreative in oglasne formate. Zagotovo pa ni specifične formule, ki narekuje postavitev uspešne kampanje, kot načrt za lego kocke. Pri digitalnemu marketingu je veliko analiziranja obstoječih podatkov, postavljanja racionalnih hipotez na podlagi le teh in testiranje hipotez. In vajo ponovimo dokler ne pridemo do želenih rezultatov.

 

 

Je kakšna oglaševalska kampanja v letošnjem letu na vas napravila poseben vtis?

Iskreno povedano zelo malo spremljam. Vem, da John Lewis vsako leto naredi izjemno čustven božični reklamni oglas in tudi letos so dostavili. Maskoto letošnjega oglasa tudi prodajajo v poslovalnicah. Poglejte si, meni je zelo všeč. Sicer pa sem tako zelo vpet v interne kampanje, da se vse vrti le okoli tega.

Zelo sta me navdušila dva tipa oglasnih formatov, ki smo jih testirali na naših (SM) kampanjah. Prvi je bil na Facebooku, drugi na Google Ads. Na Facebooku nam zadnje čase zelo dobro delujejo dinamične kampanje za akvizicijo novih strank. Tu si veliko pomagamo z algoritmi, ki resno nakazujejo, da bodo krojili prihodnost oglaševanja. Drugi pa je nov format, ki smo ga uspeli testirati pred vsemi ostalimi. Google je letos lansiral Discovery Ad format. To je kombinacija slikovno-tekstovnega oglasa, ki se je izkazala kot neka »resnejša« alternativa klasičnim »display« kampanjam.

 

Delujete v digitalnem svetu, svetu prenosnikov, tablic ipd. Je delo od doma zato praksa ali bolj redkost?

V teoriji se vse da 🙂 . Veliko podjetij deluje tako, da je ekipa razdrobljena v različnih državah in se usklajujejo preko konferenčnih klicev in projektnih aplikacij. Zelo je odvisno od poslovnega sloga podjetja. Digitalni nomadi in manjša podjetja so bolj fleksibilna in lažje omogočajo delo na daljavo. Tega je vedno več.

Pri večjih podjetjih pa vseeno ni tako enostavno. Pri nas je nekoliko drugače, ker smo več kanalno podjetje in moramo sodelovati tako znotraj ožje ekipe kot z ostalimi bolj »oddaljenimi« kanali in tudi trgi. Ker delujemo ekipno, je praktično nemogoče, da se ne bi redno srečevali. Tako se tudi bolj povežemo in rezultati so zato boljši. Mi ne delamo na daljavo oz. doma, pa čeprav bi v teoriji lahko. Vseeno je prav, da obstaja pristna sinergija in tesne vezi, če je le to mogoče. Po drugi strani je tudi težje delati izjeme pri tako velikemu številu zaposlenih.

 

Digitalni zanesenjaki, nadobudneži in vsi, ki morda to še postanete, upamo, da ste z branjem nekoliko privezali svojo dušo. Prihodnost je vsekakor digitalna in mi želimo biti del nje. Pa vi?

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial