Ena na ena z doc. dr. Mitjo Jerajem

27. 09. 2019

»Imamo odlično platformo, ki mladim omogoča uspeh na vseh področjih«
– doc. dr. Mitja Jeraj

 

Z doc. dr. Mitjo Jerajem, prodekanom, predavateljem in raziskovalcem na GEA College – Fakulteti za podjetništvo v Ljubljani, smo si pred začetkom novega študijskega leta skušali izboriti nekaj časa za pogovor. Ko “zazvoni prvi zvonec”, je to bistveno težje. 🙂  Bil je sproščen in zanimiv pogovor. Ponuja veliko zanimivih odgovorov, tudi nekaj “receptov”, predvsem pa vpogled v razmišljanje o stanju med mladimi, perspektivi v podjetništvu in o tem, kaj se svet lahko nauči od nas.

 

Dr. Jeraj, lahko za začetek poveste nekaj o sebi, o svoji angažiranosti, področjih, ki vas zanimajo?

Moj raziskovalni fokus se osredotoča na področje podjetništva, managementa in organizacijskih znanosti, raziskovalni projekti pa vključujejo podjetništvo kot širšo disciplino, podjetniško radovednost in ostale psihološke determinante podjetnikov, relacije med podjetništvom in gospodarsko rastjo, nezaposlenostjo, razvojem športa ipd. Zanima me tudi področje managementa MSP-jev, managementa stroškov in razvojem organizacije skozi čas.
Prav tako sem avtor in so-avtor številnih prispevkov, ki sem jih predstavljal na konferencah oziroma objavil v znanstvenih ter strokovnih revijah. Aktiven sem tudi na področju podjetništva. V svojem start up-u se ukvarjamo z razvojem inovativnega sistema za boljše spanje in bujenje, poleg tega pa se ukvarjam tudi s svetovanjem in drugim ekspertnim delom. V svojih ali drugih podjetjih sem delal na različnih delovnih mestih kot so R&D, marketingu, v prodaji, logistiki ipd.  

 

Preteklo študijsko leto ste prejeli priznanje za najbolj priljubljenega predavatelja. Zakaj, po vašem mnenju? Katere kvalitete potrebuje dober predavatelj?

Zanimivo vprašanje, ki ga bi bilo morda bolj smiselno nasloviti na študentke in študente, ki so podali to oceno. Seveda lahko poskušam odgovoriti iz perspektive, kot sem jo sam doživel v odnosu s svojimi profesorji. Zagotovo je na prvem mestu avtentičnost predavatelja. To pomeni, da vedno izhajaš iz sebe, iz svojih izkušenj in znanja ter to kombiniraš s podajanjem v predavalnici, da si verodostojen. Druga pomembna stvar je predstavitev teoretične plati na realističen način. Smiselno je, da študentje že na predavanjih povežejo teorijo z realnostjo in naša naloga je, da jim to omogočimo oziroma jih na to pripravimo. Teorija, po mojem mnenju, ne bi smela biti popolnoma abstrakten pojem, saj bi kot taka, študente odvrnila od sodelovanja pri predavanjih, njihov kreativni način razmišljanja bi zakrknil, razvila pa bi se agentska komunikacija »ex catedra«, ki je, upam da, v naši republiki preživeta. Tretja točka pa je spodbujanje študentov, da kritično in analitično razmišljajo o vseh fenomenih s svojo glavo, so inovativni, si med seboj pomagajo ter se medsebojno spoštujejo. 

 

 

Se imate za strogega predavatelja?

Kakorkoli se vzame, je vprašanje discipline ena izmed osnovnih funkcij vsakega kolovodje. Kar se tiče mene, bi rekel, da zavisi od posameznikov. Verjetno bi kdo rekel, da sem najstrožji, drugi pa, da sem v predavalnici najbolj demokratičen. Včasih se poslužim tudi kakšnih sankcij, saj se mi zdi nepošteno do študentov, ki so prišli poslušati predavanja oziroma se naučiti novih vsebin, da jim je ta cilj, zaradi motečih dejavnikov ali sošolcev, nedosežen. Moja naloga je, da prenašam znanje na študente ter skrbim za klimo ter red v predavalnici. Ne delujem kot represivni organ, a vseeno želim, da se na predavanjih spoštujemo.   

 

Ali so vaše podjetniške izkušnje vplivale na predavateljske veščine?

Seveda. Vsaka aktivnost, ki jo izvajamo, temelji v določeni meri na intuiciji. Če predpostavimo, da je le-ta posledica znanja, veščin, ki smo jih akumulirali v preteklosti, potem so podjetniške izkušnje ter delo z ljudmi vsekakor del platforme, ki omogoča predavateljem dobro opravljanje funkcije.
Smiselno se je zavedati, da je v poslu devetdeset odstotkov izkušenj po navadi povezanih s trdim delom, z nadpovprečnim številom ur dela, ki jih investira podjetnik v primerjavi z drugimi, z odrekanjem, z iskanjem rešitev ipd. in le deset odstotkov takega dela, kjer se izkristalizira naša konstelacija in ko vemo, kaj hočemo in to tudi relativno enostavno dosežemo.
Torej, več izkušenj, kot ima posameznik, lažje se udejstvuje na posameznih področjih. In to velja tako za predavateljsko delo kot tudi za vsa druga dela.  

 

Omenili ste trdo delo. Kako vidite odnos mladih ali pa vaših študentov do tega?

Verjetno, kot pri vseh paradigmah, sta tudi tukaj dva pola. Predstavljajte si, da imamo v Evropi dva tipa vlakov. Prvi je francosko – nemški, drugi je romunsko – bolgarski. Prvi pelje s hitrostjo 350 km/h, drugi s 50 km/h. In tukaj se je smiselno vprašati, kje se kot država, kot ekonomija vidimo danes, kako gledamo na preteklost in kako se vidimo v prihodnosti?
Država kot institucija ne obstaja, ampak je sestavljena iz ljudi. Velika večina, ki ima možnost ustvariti realne, pozitivne spremembe v družbi, je mladih ljudi. Upam in verjamem, da je vedno več tistih, ki imajo vstopnico za prvi vlak, da si bodo drznili vstopiti nanj in se podati sanjam naproti. Kako torej dobiti karto za hitri vlak? Pot do te vstopnice je inovativno, učinkovito in konstantno delo. Tukaj je smiselno poudariti tudi pomen izobraževalnih ustanov, saj je odgovornost s ciljem, da se mladim predstavi realen svet, tudi na nas. Čas, v katerem je povprečnost karta za uresničitev ciljev, je minil, v kolikor je sploh kdaj obstajal. Naša konstrukcija realnosti nakazuje, da moramo posamezniki dati vse od sebe, če želimo, ne samo sanjati o ciljih, ampak jih tudi doseči. Opažam, da se vedno več mladih zaveda tega in iz tega stališča sem zadovoljen ter navdahnjen z optimizmom. 

 

 

Katere značilnosti ali kompetence moraš imeti, da se lahko vkrcaš na francosko-nemški vlak?

Radovednost, inovativnost, kreativnost, vztrajnost, iznajdljivost, povezovalnost, nekonfliktnost, samozavest ter kakšen dodatek v smeri Audaces fortuna iuvat (sreča je na strani hrabrih op.a.). Seveda so še drugi dejavniki, a omenjeni se mi zdijo najpomembnejši.  

 

Na dodiplomski študij se vpišejo že relativno izdelane osebnosti. Kako in kdaj bi se po vašem mnenju moralo vplivati na človeka, da bi postal lakomen podjetniške poti?

Uf, to je precej kompleksen izziv in odgovor na vprašanje ne more biti kratek. Tu se morava dotakniti naše zgodovine, kako se je naša zavest oblikovala skozi različna obdobja, družbeno-ekonomske sisteme in tako naprej. Naj ponazorim s primerom. V sosednji Avstriji je dodana vrednost na zaposlenega neprimerljivo višja z našo, pa niso Avstrijci nič bolj delavni ali pridni od nas. Zanimivo je, da smo z Avstrijci, skoraj neprekinjeno živeli v tej ali oni skupni državi od 10. do 20. stoletja. Kje je torej »catch«?
Planiranje v okvirih gospodarstva in podjetništva bi se moralo začeti na državni ravni, v politiki, če želite. Mi, kot državljani RS, kot davkoplačevalci in koristniki javnih dobrin, bi se morali začeti zavedati, da smo enakovredni vsaki drugi državi, da smo sposobni, da lahko ponudimo kakovostne rešitve na mednarodnem trgu, da imamo ogromno potenciala, da lahko »razturamo« v svetu.
Torej, mladi ali celo otroci morajo odraščati v okolju, ki se bo tega zavedalo in to zavest prenašalo na njih. To zavest mora seveda podpirati tudi izobraževalno okolje, in ko bomo to dosegli, bomo lahko še bolj prosperirali kot podjetniki. Veste, govoriti, da smo majhna država, da nas nihče ne razume, da imamo majhen trg in tako dalje, so samo izgovori ljudi, ki nimajo hrbtenice in vizije. Poznamo primere, kjer smo prvi na svetu. Poznamo primere, kjer se svet uči od nas. Tega se moramo zavedati in to ponotranjiti. In ko bomo prišli tja, se bodo mladi še v večji meri odločali za to čudovito, a obenem tvegano pot. Za pot podjetništva.   

 

Se vam torej zdi, da imamo vse pogoje, da mladi podjetniki prosperirajo?

Brez dvoma. Imamo odlično platformo, ki omogoča mladim uspeh na vseh področjih. A rad bi izpostavil še nekaj. Predvsem moramo sami začeti prepoznavati odlične resurse in kadre, saj se nam prevečkrat zgodi, da se nam nekdo ne zdi dober »za nas«, potem se ta človek odloči za tujino in tam zacveti. Eliminacija »ne pravih« in pokroviteljstvo »pravih« se nebi smeli več izvajati (e.g. Mitja Okorn, Robert Lešnik).  

 

Prej ste omenili čudovitost podjetništva. V čem jo vi vidite?

Predvsem v tem, da je podjetništvo vzrok udobja naših življenj. Tale stol, na katerem sedite in na katerem vam je najbrž udobno, je rezultat podjetniškega razmišljanja. Naši telefoni z aplikacijami, ki nam olajšajo marsikatero delo, so posledica podjetniške miselnosti. Naša življenja so zaradi podjetništva kvalitetnejša in bolj polna. Nadalje poglejmo npr. hendikepirane ljudi. Inovacije in podjetništvo omogočajo, da je njihova integracija v družbo bistveno lažja.
Podjetništvo na družbo vpliva dvosmerno. Po eni strani lahko kot podjetniki ustvarjamo dodano vrednost in dosežemo svoje sanje, po drugi, pa imajo naše stranke ali kupci možnost izboljšanja kvalitete njihovega življenja.

 

Kako vidite tekmovanja kot so Mladi podjetnik?

Zdijo se mi koristna. Predvsem se to pokaže kasneje v življenju tekmovalcev, ko iščejo službe, ko opravljajo razne razgovore, saj pri tem potrebujejo določene veščine. Tekmovanje Mladi podjetnik omogoča pridobivanje teh veščin. Tudi potem, ko se na primer tekmovalci vpišejo na GEA College, pridejo med sebi enake, med podjetniško usmerjene posameznike, ki imajo že neko izkušnjo iz srednje šole. Tekmovanje mlade nauči, da sta v podjetništvu znanje in predstavitev (pitch op.a.) izjemnega pomena. To je potem dobra popotnica za naprej, neglede na to, kaj udeleženci kasneje počnejo. 

 

 

Kaj se svet lahko nauči od nas Slovencev? 

Slovenci skozi zgodovino razvijamo izredno aplikativno znanje, ki je v svetu prepoznano in je včasih verjetno bolj cenjeno kot doma. Na primer Herman Potočnik Noordung je bil pionir kozmonavtike, Janez Puh proizvajalec vozil, Peter Florjančič, množični inovator je npr. izumil zadrgo, zračno blazino v avtomobilu, razpršilec za parfum itd.
Slovenci znamo inovativnost povezati s tehnikami proizvajanja, obrtništva in rokodelstva. Naša obrtniška tradicija se je razvila v resno industrijo. Samo poglejte Igorja Akrapoviča, Iva Boscarola ali Joca Pečečnika. Torej, imamo tradicijo inoviranja, obrtništva in tu se lahko svet marsikaj nauči od nas, mi pa se moramo še veliko naučiti na področju znamk in prodajanja »high-end« produktov, ki edini omogočajo visoko dodano vrednost.

 

Katera družbeno-ekonomska ureditev je po vašem mnenju najbolj pisana na kožo človeku?

Tista, ki nas ne omejuje pri vključevanju v kakršne koli aktivnosti ali podjetniške sfere oziroma pri služenju denarja. To pomeni, da bi morali vsi imeti enake možnosti sodelovanja na trgu ali na primer pri razpisih. Mali, veliki, levi, desni, vseeno je, vsi moramo imeti enake možnosti prosperirati v svojem okviru. Država mora definirati kratka in jasna navodila, potem pa ne intervenirati za vsako ceno.
Podjetjem mora sistem dopustiti, da zaživijo ter jih šele kasneje obdavčiti z visokimi stopnjami in tako naprej. Država bi morala najprej spodbujati pošteno tekmovalnost in šele kasneje solidarnost, to je logično. Kako naj drugim pomagajo ljudje, če sami sebi ne morejo oziroma kdo lahko pomaga bolj, reven ali nekdo, ki je ustvaril svoje premoženje? 

 

Kakšen dijak in študent je bil Mitja Jeraj?

Učinkovit. Na predavanjih sem intenzivno sodeloval in skušal odnesti čim več, saj sem želel biti racionalen s svojim časom, ki ga je vedno premalo. Ne strinjam se, da je čas denar. Čas je veliko bolj pomemben kot denar, saj je omejen in neponovljiv. Ker sem začel delati že relativno zgodaj, imel sem svoje podjetniške podvige, nisem imel veliko časa za učenje izven predavalnice. Tako sem čas na predavanjih raje učinkovito izkoristil. 

 

Na trenutke filozofsko, a vseskozi prizemljeno in predvsem strokovno. Tak je bil naš vtis po pogovoru. Najbrž podobno dr. Jeraja doživljajo tudi njegove študentke in študenti in priznamo, da jim kar malo zavidamo. Imeti predavatelja, ki te zna usmeriti, ti dati pravega vetra in ti na pravi način izzove, je dragoceno.

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial