»Pri petnajstih letih sem vedel, da želim postati marketingar!«

Po duši je marketingar, potem glasbenik. Če je kdo izkusil marketing v vsej svoji veličini in širini, je to on. Že pri 15-ih je namreč vedel, kaj bo, ko bo velik. Na GEA College velja za enega najpriljubljenejših predavateljev in v podajanju znanj in izkušenj pravi, da zelo uživa. Iztok Sila je v svetu marketinga zagotovo pustil pečat. Če je to vaše področje, no, tudi če ni, vabimo vas k branju zanimivega pogovora.

Še vedno trdite, da je marketing vse, kar počnemo?

Seveda. Čeprav se v podjetjih tega žal včasih ne vidi. Tu imam v mislih predvsem podjetja, katerih managerji gledajo na poslovanje zgolj kratkoročno. Pa še nekaj bi izpostavil. Nekateri managerji ne razumejo razlogov za obstoj podjetij, ki jih vodijo. Namreč, podjetja morajo v prvi vrsti reševati težave uporabnikov, ne pa prinašati bajnih zaslužkov.

V marketingu ste dejaven vrsto let, zasedali ste najpomembnejše funkcije v marketing oddelkih velikih podjetij. Kako se je marketing spremenil od časa vaših začetkov pa do danes?

Romantike je danes bistveno manj. Prej je bila služba v oglaševalski agenciji ali marketingu izjemno priljubljena in spoštovana. Nato je sledil kar precejšen zaton v privlačnosti, imam občutek. No, morda se v zadnjem času to spet malo popravlja. Enega od razlogov za to gre iskati tudi pri nas samih markentingaših. Niso se namreč dovolj posvetili finančnemu in predvsem prodajnemu vidiku poslovanja podjetij, kar pomeni, da so se premalo ukvarjali s posledicami svojega dela.

Sicer pa so izzivi, s katerimi so se v marketingu srečevali pred dvajsetimi leti, enaki današnjim. V podjetjih je marketing še vedno premalo cenjen. Če že samo pogledate strukturo direktorjev večjih podjetij, boste našli malo tržnikov. Večina jih izhaja bodisi iz finančnega, bodisi pravnega sveta.

Zakaj in kdaj ste se odločili, da se boste ukvarjali z marketingom?

Pri 15 – ih letih sem prebral knjigo Sanje imajo svojo ceno avtorja Michaela Burka, kjer se je glavni junak ukvarjal z marketingom. Tako je bila moja usoda bolj ali manj zapečatena. Najbolj me je začaralo to, da je s trženjem možno nekaj spremeniti, in da se rezultati vidijo.

Kateri del marketinga vam je najbližji?

V principu marketinških dejavnosti ne moremo strogo ločevati. Gre za preplet. Najbolj vidni del je oglaševalska kampanja in biti del tega je seveda zelo fino! A moji začetki v marketingu so bili v raziskovanju trga. Takrat smo to počeli »peš«. Spomnim se, da sva s kolegico Matejo Stražar iz Studia marketing za Primorske vinarje kar 9 mesecev na terenu zbirala informacije in raziskovala ter preučevala trg. Rad sem na terenu, rad vidim, kako so uporabniki zadovoljni z izdelkom ali storitvijo. Tako da, morda ravno ta del. Marketinga namreč ne moremo opravljati samo izza računalnika ali preko družabnih omrežij.

>> Tudi tebe zanima marketing? Preberi si več o programu Digitalni marketing

V zadnjem času je kar nekaj govora o umetni inteligenci v marketingu in oglaševanju. Kako bo po vašem mnenju vplivala na oglaševanje? Poznate primere?

O, da. Kljub temu, da že nekaj let ne delujem v agencijskem svetu, še vedno z nekaterimi vzdržujem stike. Tudi kot svetovalec. Sicer pa moram biti na tekočem že zaradi izobraževanja mladih, če ne drugega. No, če se vrnem k vprašanju. Težava, ki jo jaz vidim pri uporabi umetne inteligence je ta, da robot ali stroj misli, da se človek vedno obnaša bolj ali manj enako. Na primer, če jaz rad berem kriminalke, to ne pomeni, da me zanima zgolj ta žanr. Morda kdaj posežem po poeziji. Tudi razpoložen nisem vsak dan enako. Moje (ne samo nakupne) odločitve so izpostavljene ogromnemu številu dejavnikov. Bo algoritem dovolj hitro opravil prilagoditev? Nisem še povsem prepričan.

Na GEA College veljate za enega najbolj priljubljenih predavateljev. Kaj definira dobrega predavatelja?

Strast, iskrenost ter sposobnost zapletene stvari razložiti na razumljiv, preprost način in s praktičnimi primeri. Absolutno je pogoj tudi, da imaš to rad, ter da verjameš v to, kar govoriš. Je pa danes biti predavatelj težje, kot v časih, ko sem sam hodil v šolo ali na fakulteto. Razpon pozornosti je dandanes pri mlajših bistveno krajši, kot prej. Enostavno je preveč privlačnih motilcev. Če je včasih bilo v 45-ih minutah možno opraviti učno uro brez nekih resnih motenj, je danes ta čas bistveno krajši. Danes je že po 15 – ih minutah potrebno zamenjati način, tempo in smer, zato, da učence držiš kolikor toliko zbrane. Način »ex cathedra« je preživet in ni več sprejemljiv. Zdaj moramo predavatelji animirati, skoraj zabavati, biti moramo aktivnejši, kar pa je seveda bolj naporno. Jaz osebno zelo uživam v delu z majhnimi skupinami.

Eden od razlogov, da sem sam odšel v pedagoški stan, če lahko tako rečem, je ta, da sem s prihodom v Studio marketing takoj dobil kar nekaj izjemnih mentorjev. Tako na strokovni, kot osebni ravni. Od teh ljudi sem se ogromno naučil, veliko sem jih lahko spraševal, kar se mi zdi ključnega pomena. In potem sem začutil, da bi bilo prav, da to znanje predam naprej. Tako, da sem takoj, ko sem se zaposlil, že pričel s predavanji kot gostujoči predavatelj, mentor in podobno. Pred nekaj leti je to postala celo glavnina mojega dela.

Kakšen študent je bil Iztok Sila in kakšen bi bil danes?

Tisto, kar me je zanimalo, sem opravil zlahka, tisto kar ne, nekoliko težje. Eden od profesorjev na Ekonomski fakulteti mi je celo dejal, da pri njih nikoli ne bom opravil diplome. Študij ekonomije je bil takrat najbližji zunanji trgovini, ki me je takrat zanimala. Imel sem tudi štipendijo. Sicer pa sem se želel čim hitreje osamosvojiti, tako da sem čas v študijskih klopeh izkoristil kar se da dobro in racionalno.
Danes bi bil, mislim, da precej podoben tistemu, kakršen sem bil takrat. No, morda bi izbral študij, ki bi me zares pritegnil. Predvsem pa bi stremel k temu, da čimprej opravim s študijem.

Imajo po vašem mnenju današnje generacije težjo pot do kariere kot denimo vaše? In če ja, so zaradi tega opremljeni tudi z drugimi vrlinami?

Obstajajo panoge ali dejavnosti, kjer primanjkuje kadra. In so dejavnosti, kjer je kadra preveč. Predvsem pa, včasih smo študirali, da bomo potem to počeli do konca življenja, danes je to iluzorno. Še posebej v marketingu. Tu je ogromno ljudi, ki prihajajo iz povsem različnih izobraževalnih okolij. Moji kolegi so bili biologi, športniki in tako naprej. Mislim, da je danes bistveno, da te delo, ki ga opravljaš, zanima. Izobrazba ti mora dati širino, s katero znaš poiskati prave informacije ter jih pravilno uporabiti. 

Če ne bi bil marketingar, bi bil…

Najbrž bi bil glasbenik. Zanimalo me je tudi igralstvo, a imel sem težavo z pomnjenjem besedil. Zato so mi vedno dodelili vlogo, kjer sem lahko sedel in besedilo bral. Drugače ni šlo.

Ob kakšnih priložnostih poslušate kakšno glasbo?

Ves čas jo poslušam. Od hard rocka pa do vokalnega jazza. Pred leti sem pel tudi v komornem zboru Gaudeamus, predhodniku Perpetum Jazzile.

Lahko priporočite dobro marketinško čtivo za poletje?

Definitivno knjiga Marketing 4.0: moving from traditional to digital marketing avtorja Phillipa Kotlerja in sodelavcev ter Real-Time Marketing and PR, ki jo je napisal David Meerman Scott. Tudi za jesen in zimo…

Včasih nas »zadane« zelo zgodaj in hitro ugotovimo, kaj želimo v življenju početi. Tako je bilo tudi z našim sogovornikom. Njega se je dotaknila zgodba, naj se tudi vas dotakne kakšna. Morda se vas bo tudi ta. 🙂