GEA College predstavila 4 primere dobrih praks sodelovanja med študenti in delodajalci

01. 07. 2021

V petek, 18. 6. 2021, je GEA College organizirala virtualni dogodek za delodajalce, kadrovske strokovnjake in podjetnike. Dogodek z naslovom “Sodelovanje s študenti kot priložnosti za delodajalce” je naslavljal prednosti vključitve delodajalcev v študijski proces za identifikacijo kadrovskega potenciala študentov in prepoznavanje talentov. Na dogodku smo skupaj z gosti spoznali primere štirih dobrih praks, ki jih izvajamo na GEA College – študentskega izziva, študijske prakse, mentorstva in obiskov v predavalnici ter slišali številne druge ideje, ki jih lahko uporabi vsako veliko ali malo podjetje za identifikacijo bodočega kadra. Gostje so delili svoje izkušnje, ki jih je podkrepil še pogovor s kadrovsko strokovnjakinjo.

Vse udeležene je uvodoma pozdravila mag. Nataša Makovec, direktorica in ravnateljica GEA College – Centra višjih šol in koordinatorica študijske prakse na GEA College – Fakulteti za podjetništvo in GEA College – Centru višjih šol, ki je udeležence pozvala, da si odgovorimo na vprašanje – zakaj se izobražujemo? Končni cilj je trg dela oziroma zaposlitev. Komunikacija z delodajalci je tako ključnega pomena, da izobraževalne ustanove ves čas prejemamo informacije s strani delodajalcev, kakšen kader dejansko potrebujejo in skladno s tem izvajamo učne programe. V času hitrih sprememb in digitalizacije je to še posebej pomembno.

Iztok Sila, MBA, višji predavatelj na GEA College in koordinator študijske prakse na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, se je v svojem uvodnem govoru dotaknil predvsem pomena študijske prakse, kot načina za pridobivanje prvih delovnih izkušenj, ki je izredno pomembno za vsakega študenta, saj je izkušnja dela v podjetju nenadomestljiva.

Prvi del dogodka smo namenili izpostavitvi prednosti sodelovanja med študenti, podjetji in šolo skozi preverjene primere dobre prakse z gosti, ki jih je v pogovor vključevala Anamarija Meglič, vodja Kariernega centra GEA College.

Kot prvi primer dobre prakse smo izpostavili Študentski izziv, ki je eden najbolj prepoznavnih projektov sodelovanja z gospodarstvom, ki ga izvaja GEA College. Študentje namreč v okviru rednega študija pod vodstvom mentorjev več mesecev rešujejo realen poslovni izziv podjetja in rešitve predstavijo predstavnikom podjetja. V letošnjem študijskem letu sta bila izpeljana dva (oba virtualno), prvi s podjetjem Merkur in drugi s podjetjem Intra Lighting. Izkušnjo sodelujočega podjetja v Študentskem izzivu je delila Nika Furlan iz podjetja Intra Lighting. Podjetje se je za sodelovanje odločilo, ker vstopajo na nov tržni segment, da pridobijo ideje s strani študentov smeri Digitalnega marketinga. Pridobljene rešitve ocenjujejo kot zelo uporabne in praktične, primerne za takojšnjo implementacijo. Kot prednosti je izpostavila, da je sodelovanje z mladimi odlično, saj imajo neobremenjen pogled in se lahko v izziv poglobijo, takšna raziskava pa pripelje do najboljših možnih idej. Tudi Iztok Sila, MBA, ki je sodeloval kot mentor pri Študentskem izzivu s podjetjem Merkur je dodal, da takšen projekt nedvomno bogati študijski proces, saj zagotavlja direktno povezavo teorije s prakso. Tako pa se ustvarja tudi dodana vrednost za vse deležnike.

Kot drugi primer dobre prakse smo spoznavali prednosti študijske prakse. Svojo izkušnjo je predstavila študentka GEA College – Fakultete za podjetništvo, Lučka Žunič. Zanimivo je, da sta se v njenem primeru združili dve dobri praksi, saj je Lučka sodelovala na Študentskem izzivu podjetja Agilcon, z zmago pa si je priborila možnost opravljanja študijske prakse na podjetju. Lučka danes pravi, da se je obvezna praksa prelevila že v dolgoročno študentsko delo in nad celostno izkušnjo je navdušena. Kot prednosti izpostavlja predvsem razvoj kompetence timskega dela, ki jo študente usvajajo že med Študentskim izzivom, kot pomembne vidike pa izpostavlja, da praksa omogoči študentu prepoznati svoje močne kompetence in talente, po drugi strani pa ponuja priložnosti spoznavanja podjetja in prve delovne izkušnje, še prede zares prideš na trg dela. Pridružila se nam je tudi Barbara Podlogar, direktorica marketinga in prodaje v podjetju Agilcon, ki je dodala, da je sodelovanje z Lučko vsekakor odlično. Pri tem je še izpostavila vidik podjetja, saj podjetje deluje v IT panogi, ki je veš čas na preži za kadri. Zato verjamejo v sodelovanje s fakultetami in se ga tudi poslužujejo. Obe predstavljeni dobri praksi omogočata podjetju, da spozna mlad kader in njihov način razmišljanja, predvsem pa tako pridobi vpogled, kakšen kader prihaja na trg dela. Vsem podjetjem tudi sama priporoča, da se aktivneje vključijo v nudenje študijske prakse, saj tako podjetja pomagajo krepiti kompetence bodočih diplomantov. Mladi se preko prakse hitreje usposobijo, da v podjetju kasneje lahko dobro delajo in izrazijo svoje potenciale. Če bodo podjetja intenzivno pristopila k omogočanju študijske prakse, potem bodo na trg dela prihajali usposobljeni strokovnjaki, ki bodo znali ustvariti dodano vrednost za podjetje.

Na GEA College smo letos v sodelovanju s Slovenian Business Clubom (SBC) pilotno zagnali mentorski program, v katerem smo povezali perspektivne študente podjetništva z uspešnimi, prepoznavnimi podjetniki, člani SBC-ja. Mentorski par, ki sta ga sestavljala Arne Dolenc, študent podjetništva in mentoriranec v Mentorskem programu SBC ter Sebastjan Česnik, podjetnik, direktor podjetja K-8 in mentor v Mentorskem programu SBC, sta predstavila prednosti te neformalne oblike sodelovanja. Arne je izpostavil, da mu je mentorstvo omogočilo vpogled v dejanski svet podjetništva, od mentorja pa je prejel tudi povratne informacije na lastne podjetniške ideje. Česnik pa je opozoril predvsem na pomembnosti povezovanja teorije s prakso, ki jo najdemo pri mentorstvu, pa tudi pri študijski praksi in študentskem delu. Izpostavil je še, da se po raziskavi e-študentskega servisa kar 60 % študentov tudi dejansko zaposli pri delodajalcu v sklopu študentskega dela, ki tako predstavlja enega najmočnejših kanalov zaposlovanja.

Kakšne pa so prednosti obiska strokovnjaka iz gospodarstva v predavalnici in kaj takšen obisk prinese študentom in podjetju? O tej dobri praksi smo se pogovarjali s Katarino Gašperlin Stepančič iz podjetja IBM Slovenija. Izpostavila je, da študenti tako spoznajo aktualne teme, ki oplemenitijo predmet in tako obogatijo učno izkušnjo študentov, saj podjetje lahko predstavi trende in primere iz svojega vsakdana. Študenti tako pridobijo uvid v teme in tudi delovanje podjetij, ki bi jih lahko zanimale na karierni poti. Dodaja še, da so tovrstna sodelovanja pomembna zaradi razvoja celostnega ekosistema, odpiranja priložnosti za nove inovacije in trajnostno rast ter izboljšanje konkurenčnosti našega okolja.

V drugem delu dogodka smo se na temo “Kako uspešno sodelovati s študenti in šolo z vidika kadrovika” pogovarjali s kadrovsko strokovnjakinjo. Pridružila se nam je Živa Praprotnik, MBA, Vodja kadrovske in splošne službe, Prva osebna zavarovalnica d.o.o., z dolgoletnimi izkušnjami na področju kadrovskega in talent managementa, deluje pa tudi kot certificirana coachinja, mentorica in sokreatorka mentorskih programov za mlade.

Mladi diplomanti so zagnani, ambiciozni in digitalno napredni

Na vprašanje kakšen je potencial mladih diplomantov, ki prihajajo na trg dela, odgovarja, da so ti zagnani, ambiciozni, posegajo po visokih kariernih ciljih. So digitalno napredni, s čimer lahko postanejo mentorji starejšim sodelavcem. Na trg dela prinašajo relevantna znanja in kompetence, tudi takšne, ki jih naša generacija ni imela; pri zaposlovanju pa močno vlogo igra tudi organizacijska kultura.

Najbolj iskane kompetence nove realnosti so fleksibilnost, prilagajanje na spremembe in sodelovalnost

Kot najbolj pomembne kompetence v novi realnosti, ki so najbolj iskana trenutno tudi pri delodajalcih je izpostavila fleksibilnost, odprtost, prilagajanje na spremembe, inovativnost, timsko delo in sodelovalnost, ki naposled prinaša najboljše rezultate.

Dobre prakse osnova za dolgoročno sodelovanje delodajalcev in izobraževalnih institucij

Na vprašanje, kako lahko podjetja implementirajo predstavljene dobre prakse in na kaj naj bodo pozorni, je izpostavila pomembnost vsake in se zahvalila gostom za deljenje izkušenj. Dodala je še, da vse predstavljene prakse jasno nakazujejo trend nujnosti dolgoročnega sodelovanja podjetij in izobraževalnih ustanov, katerega pomen se povečuje. Podjetja tako lahko ustvarjajo bazene najboljših študentov, ki jih tekom študijske prakse spoznavajo, preverjajo njihove kompetence in jih kasneje zaposlijo, študenti pa preizkusijo svoje bodoče karierne vloge. Izpostavila je še eno dobro prakso – mentorstvo podjetij pri diplomskih in magistrskih nalogah, ki prinašajo prednosti vsem deležnikom, saj študenti ponujajo možnost realnega vpogleda v podjetje, podjetju pa omogočijo samorefleksijo, za katero lahko v današnjem pogosto zmanjka časa. Poudarila je tudi pomen neformalnega mentorstva. Te priložnosti nimajo vsi študenti in zato naj jo dobro izkoristijo, če se le-ta pojavi.

Opolnomočenje mentorjev v podjetju bi zagotovilo več študijske prakse

Kot izziv študijske prakse pa izpostavlja predvsem opolnomočenje mentorjev v podjetjih v smeri, da bi ti prepoznali prednosti študijske prakse in njeno izvajanje dobro osmislili. Na vprašanje pomanjkanja časa izpostavlja rešitev, da podjetja lahko na prakso sprejmejo več študentov hkrati na reševanje realnega izziva – po “case-study” metodi, s tem pa si sami ustvarijo bazen talentov za delo in mentoriranje z boljšim fokusom, izkoristkom časa in zagotavljanjem povratne informacije.

Na vprašanje kakšno bo delo in sodelovanje v prihodnosti, ki ga zaznamujejo tudi virtualne oblike sodelovanja in dela, je Praprotnikova izpostavila, da so hibridni modeli dela postali ustaljena praksa, dela od doma “home-office work” se bo nadgradilo z delom od kjerkoli “remote work”, pri čemer je potrebno še rešiti določene pravno-zakonodajne kadrovske vidike na državni ravni. Opaža pa, da se pri hibridnih oblika dela krepita dve stvari – zaupanje kot ključna kompetenca in vloga vodij, da motivirajo ekipo ter krepijo pripadnost.

Zahvaljujemo se vsem gostom, ki so se nam pridružili in delili izkušnjo, hkrati pa vsem udeležencem, ki so sodelovali in prispevali tudi svoje poglede.

Dogodek sta v okviru Kariernega centra organizirala GEA College – Center višjih šol in GEA College – Fakulteta za podjetništvo.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial