Gost na predavanju: Boštjan Jerončič, direktor podjetja Incom Leone

03. 12. 2021

Ena izmed mnogih prednosti študija na GEA College je poslušanje izvrstnih predavanj, na katerih pogosto gostujejo strokovnjaki, ki s študenti delijo svoje zgodbe o uspehu in odgovarjajo na njihova številna vprašanja. Tokrat se nam je pri predmetu Načrtovanje rasti podjetja, ki ga izvaja doc. dr. Dario Berginc, pridružil direktor podjetja Incom Leone g. Boštjan Jerončič.

Leta 2006 je imelo omenjeno podjetje 5.5 milijonov prometa. Ko se mu je v tem času g. Boštjan Jerončič pridružil, je dejal, da bodo z njegovo pomočjo v 10-ih letih promet podeseterili, na kar je lastnik odgovoril s smehom. A vizijo je naš tokratni sogovornik uresničil.

“Sodelavci ne zapuščajo podjetja, zapuščajo vodje.”

Trenutno pri Incom Leone delajo na tem, da dobijo pravi in ustrezen kader, saj meni, da brez odličnih sodelavcev ni podjetja. S kritiko, da se mladi danes ne izkažejo, se ne strinja. “Mladi imajo ogromno informacij in izobrazbo. Več znanja danes kot leta nazaj. Mladi imajo ogromno možnosti. So polni idej in zagona, in to je treba vsak dan živeti.”

Sam je v Leone začel s prodajo, saj kot je dejal, so bili tam najbolj šibki in jim je manjkala komercializacija izdelka.

“Slovenci smo odlični inovatorji, malo slabši prodajalci.”

Na profesorjevo vprašanje, kako oni rešujejo ta problem, da smo šibkejši v prodaji, odgovarja s pozitivnim odnosom. “Definitivno se v zadnjem času izboljšuje ta situacija. Moje mnenje je, da že v samih študentskih fazah študentje veliko potujejo in vidijo stvari, se jih naučijo in jih prinašajo v življenje tudi v Slovenijo. S to odprtostjo celega sveta smo se ogromno naučili. Smo veliko boljši prodajalci kot smo bili, nismo pa še tam. Mi smo se v prvi fazi veliko učili od Italijanov, ker smo z njimi sodelovali. Italijan ti proda, kar hočeš.”

Podjetje Incom Leone je bilo ustanovljeno leta 1991 in je največji slovenski proizvajalec sladoleda in čokolade. Lastnik Andrej Slokar ga je ustanovil kar v svoji garaži. Marsikdo tudi ne ve, da se vse ideje in vse, kar se dogaja s sladoledi, rodi v mestu burje, Ajdovščini. Ravno v letu 2020 so ustanovili tudi tovarno čokolade. Danes je to veliko podjetje z več kot 700 zaposlenimi in 15 proizvodnih linij. Gospod Jerončič je leta 2013 postal direktor tega podjetja, letos pa praznujejo 30. obletnico obstoja.

“Kupcev ne smeš razočarati, ker to podjetje veliko stane.”

Naš gostujoči predavatelj je prepričan, da so kritični kupci največji izziv, a točno take stranke te peljejo naprej. “Problemov ni, so samo izzivi” je vodilo, po katerem delajo pri tej gurmanski in inovativni blagovni znamki.

Zakaj jim gre tako dobro?

Prednjačijo v tehničnih inovacijah, saj imajo strokovnjake za lasten razvoj proizvodnih linij. Kar pomeni, da lahko razvijejo lastne ekstrudorje, komponente za proizvodne linije, pakirne stroje in ustrezno programsko opremo. Kot zanimivost, v zgolj osmih tednih lahko izrišejo in izdelajo ekstrudor po željah naročnika, kar drugi naredijo v enem letu. To je njihova prednost pred drugimi. Tudi končni izdelki, ki jih ponujajo, so inovacije, saj zaradi vsega naštetega lahko izdelujejo in razvijajo različne okuse sladoledov, zanimive oblike in kombinacije.

Sodelujejo z multinacionalkami kot so Unilever in Mars ter imajo Disneyjevo licenco. Svoje sladolede Leone izvažajo v več kot 43 držav.

“Majhnost je za nas prednost, ker smo hitrejši, prilagodljivi, in tavelike prehitimo. Smo pametnejši od tavelikih.”

Na profesorjevo vprašanje, kako podjetje pride do sodelovanja z gigantom, da jih vzamejo resno, g. Jerončič odgovarja: “Odnos mora biti vedno fer in odprt. Z velikimi korporacijami imamo vedno odprte kalkulacije. Tisti, ki se boji multinacionalke, se boji samega sebe,” in dodaja: “Pomembna pa je razpršenost, ne smeš bit odvisen od njih, ne smeš biti odvisen samo od enega. Če se dobavitelju kaj zgodi, imaš lahko velike težave.”

Veliko vlagajo v industrijo 4.0 in kibernetsko varnost. Ukvarjajo se s trajnostjo, kako zmanjšati vplive na okolje, zato je 70-80 % njihove kartonske embalaže narejene iz recikliranih materialov in med prvimi v panogi so stanjšali stene plastične embalaže.. Zavedajo se, da porabijo veliko plastike in folije pri kornetih, saj je težko razviti materiale, ki bi lahko zdržali temperaturo -25 stopinj. V papirnatem lončku se namreč sladoled v zamrzovalni skrinji posuši.

“Naša proizvodnja temelji na 5 materialih, skrbno ravnamo z vodo, jo nazaj vračamo v sistem v ponovno uporabo. Smo pa eni prvih, ki smo v Evropi uvedli tehnologijo CO2-ja, predvsem pri sistemu hlajenja, ne hladimo več s freonom ali pa amonijakom, ampak hladimo s CO2, kjer je potrošnja energije nekje 50 % manjša, če primerjamo s starejšo tehnologijo.”

bostjan jeroncic

In kaj bi svetoval mladim?

“Lahko ste izredno pogumni, odprti. Vse, kar delate predvsem v podjetništvu, delajte pošteno, delajte na dolgi rok, ker to se vam bo poplačalo in na ta način boste uspešni. Če verjamete v to, kar delate, boste prišli do rezultata. Vsi rezultati so posledica trdega dela. Saj Dončič je danes uspešen, a noben ne vidi, kako se on poti v dvorani. In ravno tako je v poslu.”

“Imejte pa tudi odprte oči, ker danes je resnično ogromno možnosti in priložnosti za uspeh in razvoj, in to dajte maksimalno izkoristiti. Fakulteta GEA College je tu zelo napredna, ker vidi te nove pristope in pomembno je, da imaš že v času študija možnost se vključiti v spoznavanje podjetij, praktičnih stvari, ker to vam bo prineslo veliko prednost pred drugimi. Ko pridete na prvi razgovor, pa že imate idejo, kako podjetje deluje, da znate suhoparne in pomembne podatke potegniti iz bilanc, ste že en korak pred konkurenco. Bodite prepričani v to, kar znate, po drugi strani pa bodite tudi zahtevni do delodajalca. V našem podjetju nimamo radi tistih, ki samo kimajo in se z vsem strinjajo. Tako kot pri kupcih imamo radi zahtevne sodelavce. Dejstvo je, da če bi vsi kimali v isto smer, ne bi bilo napredka.”

 

Na koncu svoje predstavitve je g. Jerončič odgovoril tudi na vprašanja slušateljev.

 

Ali redno vlagate v digitalni marketing?

“V zadnjem času je izredno pomemben in veliko vlagamo vanj. Krovno to vodi ena agencija, ki ima ogromno izkušenj na tem področju, potem pa imamo dva človeka v firmi, ki sledita temu in to vodita. Digitalni marketing je danes pomemben, če te tu ni, te med mladimi ni. Še bomo šli v tej smeri, se pa opaža, da je vsak dan dražje.”

 

Kaj vas je kot pravnika potegnilo v podjetniške vode?

“Mogoče res malo neobičajno … Moj lastnik pozna mojo družino iz Fructala, ker on je bil direktor proizvodnje v Fructalu – od tam pozna mojega starega očeta in očeta. Oba sta bila bolj komercialista. In lastnik je meni že na začetku rekel, daj daj daj, ti si prodajnik po srcu, kakšen pravnik. Predstavljaj si sebe kot pravnika v tisti sodniški kuti, je rekel, to nisi ti. Mogoče sem mal netipičen pravnik, a mi je pravna fakulteta dala to, da moraš ure in ure presedet, bila pa je tudi kar zanimiva. Pravno znanje ti veliko pomaga pri direktorovanju.”

 

Kdo je vaš osebni vzornik?

“Mene osebno motivira moj lastnik. Ker on ima danes 66 let in še vedno pride vsak dan v firmo s tisoč in eno idejo. Poln energije, želje in volje. Seveda to nam pade na hrbet, ker moramo potem te ideje izpeljati.”

 

Kako ločite med kvaliteto in kvantiteto?

“Vedno moramo dati prednost kvaliteti. Določeni dobavitelji so zaradi prihrankov padli na kvaliteti, mi pa imamo dva tehnologa v dobavi, ki se ukvarjata samo s tem, da sta pri dobaviteljih ter kontrolirata in preprečita, da ne pride slabo blago v podjetje in potem v izdelke. Dejansko smo vsak dan pod radarjem in bi nas hitro dobili, če bi hoteli narediti nekaj malo drugače. Skoraj ni tedna, da nimamo presoje kupca. Proizvodnja mora biti vedno pod nadzorom. Vsaka presoja te nauči nekaj novega.”

 

Kaj je cilj podjetja? Da se ga proda tujemu ponudniku, postane delniška družba?

“Najprej smo se spraševali in se še sprašujemo, kje je naš plafon, če govorimo o prometu. Rekli smo, da bi na sladoledu radi prišli do 120 milijonov … lastnik ima strategijo, ker ima že drugo generacijo v podjetju, da bi to ostalo v družinski lasti. V tem trenutku ne misli vabiti delničarjev. Radi bi rastli v dveh segmentih, torej rast v čokoladi in inženiringu. Kaj pa nam bo presekalo pot, pa še ne vemo, in takrat se lahko še vse spremeni.”

 

Foto: Jure Makovec (prva fotografija)

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial