»GUESSS« (ugani) KDO BO SKRBEL ZA DRUŽBO ČEZ NEKAJ DESETLETIJ?

01. 10. 2015

Mladi so temelj vsake družbe. Pomembni so za oblikovanje njene prihodnosti in njenega gospodarstva. Temelj slovenskega gospodarstva so nedvomno mala podjetja, predvsem tista s potencialom rasti, ki z inovativnostjo in raziskovanjem ustvarjajo nove produkte in storitve ter si s tem ustvarjajo nove priložnosti na trgu. Iz tega lahko sklepamo, da so temelj slovenske družbe in gospodarstva mladi, ki imajo podjetniški namen in bodo po zaključku šolanja podjetniško aktivni. Ali Slovenija ima takšne mlade?

Odgovor na to vprašanje ponuja raziskava GUESSS (Global Universiy Entrepreneurial Spirit Students’ Survey), katere pobudnik in koordinator je   Swiss Institute for Small Business and Entrepreneurship na Univerzi St. Gallen (KMU-HSG). Glavni namen raziskave je ugotoviti podjetniški namen in aktivnost študentov na univerzah, iz česar je mogoče sklepati na podjetniško prihodnost nacionalnega gospodarstva.

Raziskava poteka vsaki dve leti. V letu 2013, ko se je raziskavi pridružila Slovenija in s tem GEA College – Fakulteta za podjetništvo kot raziskovalna inštitucija, je sodelovalo prek 700 univerz iz 34 držav sveta, vključenih pa je bilo kar 109.000 študentov. K sodelovanju so bile s strani GEA College – Fakultete za podjetništvo, vabljene vse slovenske univerze in njihove članice, ter 30 zasebnih visokošolskih zavodov. Pridobljenih je bilo 903 veljavnih vprašalnikov, kar predstavlja 4,1% ciljne populacije. Največji delež anket so izpolnili študenti dodiplomskega študija (69%), kar se ujema tudi s strukturo pridobljenih anket v drugih državah. Najbolj aktivni pri izpolnjevanju so bili študenti Poslovnih ved/ekonomije/prava v deležu 34,6%.

Rezultati kažejo, da je pri izbiri fakultete za bodočega študenta ključen ugled visokošolskega zavoda, tako splošni ugled kot ugled v smislu podjetniško kreativnega okolja. Slovenski študenti sicer ocenjujejo podjetniško vzdušje na slovenskih visokošolskih zavodih kot nadpovprečno kreativno in spodbudno.  Prek polovico študentov se po zaključku študija namerava zaposliti v gospodarskem sektorju, od tega 25,5% v malih podjetjih, medtem ko se približno enak delež študentov namerava zaposliti v javnem sektorju ali akademskih krogih.

O lastni podjetniški karieri takoj po zaključku študija razmišlja 6,2 % anketiranih, med temi je največji delež študentov poslovnih ved. Največji motiv za samostojno podjetniško pot so kreativnost in ustvarjalnost ter možnost uresničitve svojih sanj. Manj pomembni so motivi, izhajajoči iz moči – npr. biti nekomu šef, moč avtoritete in odločanja. Pri podjetniško usmerjenih študentih se kaže izrazit notranji fokus kontrole.

Med študenti, ki že imajo svoje podjetje ali pa ga ustanavljajo, prek 75% prihaja iz družin, kjer so že starši samozaposleni oziroma lastniki podjetja. Druge značilnosti bodočih podjetnikov so še, da 31% želi ustanoviti podjetje v trgovinski dejavnosti, da enak delež načrtuje ustanovitev podjetja brez soustanoviteljev in da je 73% podjetniško aktivnih študentov tudi pri študiju nadpovprečnih. Bolj od vrstnikov so pripravljeni sprejemati zmerna tveganja, pri podjetniški dejavnosti pa jih podpirajo starši in okolica, tako s prenosom znanja in kot z nasveti pri poslovanju. Kar 61% študentov, ki že imajo svoje podjetje, zaposluje enega ali več zaposlenih.

V primerjavi z vrstniki iz drugih držav so slovenski študentje nekoliko manj podjetniško naravnani in aktivni. Delež teh, ki razmišljajo o lastnem podjetju takoj po študiju je pod povprečjem. Pomembno pa je morda dejstvo, da o lastnem podjetju študentje razmišljajo v kasnejši dobi, pet in več let po zaključeni diplomi. V tem primeru se delež bodočih podjetnikov zelo približa povprečju držav, vključenih v raziskavo. V splošnem pa raziskava v vseh državah kaže, da je na voljo dovolj neformalnih in formalnih oblik usposabljanja na temo podjetništva in poslovnih ved.

Verjetno bo zanimiva primerjava preteklih rezultatov z rezultati nove raziskave GUESSS, ki se bo na GEA College – Fakulteti za podjetništvo znova začela že v oktobru. Zbiranje podatkov bo znova potekalo po natančno določeni metodologiji in vprašalniku, kateremu lahko vsaka država doda tri vprašanja, značilna za njeno gospodarsko okolje in kulturo. Znova bodo s posebnim povabilom k sodelovanju vabljene vse slovenske univerze in zasebni visokošolski zavodi. Študenti bodo vabljeni k sodelovanju v raziskavi še s plakati, ki bodo vsebovali QR kodo, ki vodi direktno do spletnega vprašalnika.

Na osnovi vseh preteklih in na novo pridobljenih podatkov bo mogoče sklepati, kakšna podjetniška prihodnost čaka Slovenijo.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial