INOVATIVNOST 

“Creativity is thinking up new things. Innovation is doing new things.” —Theodore Levitt

Povedna misel, kajne? Pojem inovacija, ki sicer povzroča nemalo zmede, velikokrat namreč enačimo z ustvarjalnostjo, a o tem nekoliko kasneje. Večina ljudi, še posebej iz sveta podjetništva, se strinja, da so inovacije izjemno pomembne, a malo ljudi zna ubesediti, kaj pravzaprav pomenijo. Definicija inovativnosti (Wikipedia) pravi, da gre za »novost, nov pojav, ki je lahko nova zamisel, nov proizvodni ali tehnološki postopek, nov izdelek ali predmet z novimi funkcijami. Inovacija se od invencije (izuma) razlikuje v komercializaciji. Inovacija je torej uspešno sprejeta na trgu. Inovacija prinaša novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, dviganja ugleda podjetja, omejevanja konkurence ipd.«

Naj za prikaz raznolikosti pogledov na to, kaj inovacije so, delimo nekaj mnenj strokovnjakov na področju inovacij in ustvarjalnosti:

• Nick Skillicorn (direktor podjetja Improvides.com): »Inovacija je preobrazba ideje v rešitev, ki ima dodano vrednost za uporabnika. Največkrat se nam zatakne ravno pri preobrazbi. Ideje ni tako težko dobiti. Veliko težje jo je spraviti v konkretno rešitev, ki bo imela visoko vrednost v očeh potrošnikov oz. uporabnikov.«

• David Burkus (avtor mnogih uspešnic na temo inovativnosti in voditeljstva): »Inovacije so aplikacije idej, ki so neobičajne in uporabne. Največja napaka, ki jo podjetja naredijo je, da govorijo o produktih ali tehnologijah kot inovacijah. Inovacije so večje od tega.«

• Stephen Shapiro (svetovni znani avtor in keynote govorec o inovacijah):»Moja definicija inovativnosti je pravzaprav enostavna. Če želiš ostati relevanten, moraš inovirati. Če želiš inovirati, potrebuješ ustrezno okolje za to. Tu pa pride na vrsto podjetje ali organizacija, ki skrbi za tako okolje.«

Če sklenemo misli, bi lahko dejali, da so inovacije izvršene ideje, ki rešujejo določen izziv in imajo uporabno vrednost tako za podjetje kot potrošnika.

Kako spodbujati inovativnost?

Doc. dr. Andrej Pompe, predavatelj na GEA College in avtor knjige Ustvarjalnost in Inovativnost, pravi, da je kar nekaj dejavnikov pomembnih pri vplivu na našo ustvarjalnost in inovativnost. Najpomembnejša sta vpliv domače vzgoje ter vpliv šole. Tudi, ko smo odrasli, je pomembno, da smo obdani z okoljem, ki spodbuja raznovrstno razmišljanje, iskanje neobičajnih rešitev in pogum. V delovnem okolju je za to seveda odgovoren tisti, ki nas vodi.

Poznamo nemalo prijemov ali »trikov«, ki spodbujajo večjo ustvarjalnost in posledično inovativnost. Nekaj pomembnejših po našem izboru:

• Igrivost. Hormon kortizol, ki se sprošča ob stresu, povzroči, da se težje osredotočimo. Humor, sproščenost in dobra klima v podjetju ali organizaciji so zagotovo dober začetek za ustvarjalnost.

• Zaupanje. Zaupanje v ljudi gradi zaupanje teh ljudi vase in posledično vpliva na njihovo samozavest. Šele takrat imamo pogoje za ustvarjalno delo in razmišljanje.

• Sodelovanje. Več glav več ve. Izmenjave različnih pogledov, pozitivno izzivanje in »boj« idej lahko vodi v izjemne rezultate. Vsekakor boljše, kot če več posameznikov deluje individualno.

Kdo so največji inovatorji v zgodovini?

Preden zaključimo, si še oglejmo še nekaj svetovno znanih imen, ki so s svojimi inovacijami ključno vplivali na naša življenja:

• Thomas Edison je bil ameriški podjetnik, izumitelj in znanstvenik. Patentiral je preko 1000 izumov, med katerimi je najpomembnejši žarnica, kot jo poznamo danes.

• Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, je med drugim izumil indukcijski motor z izmeničnim tokom ter tako postavil večfazni sistem.

• Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, ki je poleg svojega najbolj znanega dela Mona Lisa, veliko prispeval k napredku v astronomiji, anatomiji ter gradbeništva.

• Bill Gates, ameriški programer in poslovnež, ki je skupaj s sodelavci napisal izvirni tolmač BASIC za Altair 8800, ki je eden prvih mikroračunalnikov.

• Marie Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja ter prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko, ki je skupaj z možem med drugim odkrila tudi dva kemična elementa, polonij in radij.

Zaključimo z mislijo doc. dr. Pompeta, ki bo vodil našo Online akademijo inovativnosti, s pričetkom 11. novembra, kjer bo skozi šest tematskih srečanj govoril o moderni podjetniški naravnanosti in miselnosti, ki zagotavlja dolgoročno uspešnost in nenehen razvoj ter visoko konkurenčnost: »V človeku je torej prisotna latentna ustvarjalnost, ki jo je mogoče prebuditi. Bistveno pa je, da se ljudje strinjajo, da je to v njih; če nekdo reče, da je zablokiran, ga ne bomo odprli.«