INSOLVENČNI POSTOPKI

16. 11. 2018

Avtor: doc. dr. Lidija Robnik

 

Uvodni nagovor

Najprej vas prav lepo pozdravljam pri spoznavanju vsebin s področja insolventnih postopkov, kot so: finančna reorganizacija, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj in likvidacija.

Z vsebino, ki jo boste spoznali želimo, da znate praktična pravno-ekonomsko znanja združiti in razumeti in povezati posamezno vsebino in posledice določenih insolvenčnih postopkov.

Z insolvenčnimi postopki se dnevno srečujemo prek medijev, prakse, pogovor ipd. in morebiti niti ne vemo, da gre za različna področja insolvenčnih postopkov.

Natančneje bomo spoznali vrste insolvenčnih postopkov, ter kakšna je odgovornost poslovodstva in lastnikov.

Predvsem bomo dali poudarek k temu, kakšna je vloga lastnikov, poslovodstev in računovodij z vidika računovodstva, davkov ter finančnega poslovanja.

Predstavljamo vam enega izmed trenutno aktualnih insolvenčnih postopkov, kot je:

 

Osebni stečaj

Kot posebni insolvenčni postopek je urejen postopek osebnega stečaja. Gre za novost, vsaj v takšni obliki, čeprav segajo zametki že pred prvo svetovno vojno.

Gre za postopek, ki ga lahko razdelimo:

  • v prvem delu – postopek stečaja z unovčljivostjo dolžnikovega premoženja in
  • v drugem delu – sorazmerno poplačilo upnikov, kar je namen vsakega stečajnega postopka in razbremenitev dela odgovornosti v obsegu neplačanih terjatev.

Dolžniki v postopku osebnega stečaja je postopek osebnega stečaja se lahko vodi nad premoženjem vsake fizične osebe, kot so:

  • potrošniki, katerih dolgovi ne izvirajo iz opravljanja pridobitne dejavnosti,
  • podjetniki ali
  • fizične osebe.

Osebni stečaj je možen nad vsakim stečajnim dolžnikom, kateri je nosilec obveznosti, kar velja za vse fizične osebe.

Za stečaj podjetnika velja enaka ureditev kakor za stečaj fizične osebe. Rešena je dilema ali ostaja podjetnik še naprej zavezan za dolgove, ki v okviru stečaja niso bili poplačani, Če ni izveden postopek razbremenitve, bo podjetnik po zaključnem stečaju še naprej odgovarjal za dolgove.

Če bo predlagal razbremenitev, se bo lahko rešil starih dolgov. To je bistvena novost, saj se je sedaj podjetnik lahko razbremenil podjetniških dolgov tako, da je začel in zaključil stečajni postopek.

 

Popis dolžnikovega premoženja

Potrebno je narediti poročilo o stanju dolžnikovega premoženja, ki mora biti priloženo predlogu za začetek postopka, če je dolžnik sam predlagatelj, ali priložiti izjavo o razlogih za začetek postopka ali naroku, če je predlagatelj druga oseba. Poročilo je potrebno če gre za fizično osebo, ki ni podjetnik, katera ne rabi voditi poslovnih knjig in evidenc osnovnih sredstev, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti premoženjsko stanje. Poročilo mora vsebovati vse premoženje dolžnika, podatke o transakcijskih računih, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter njihovih izplačevalcih z izjavo, da je v popisu navedeno vse premoženje dolžnika in vse računi, za katere ve. Podpis na poročilo mora biti notarsko overjen.

Dolžnik je dolžan na zahtevo upravitelja ali sodišča dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Upravljavci zbirke podatkov so upravitelju dolžni posredovati podatke na njegovo zahtevo (banke, FURS, KDD ipd.).

 

Začetek stečajnega postopka

Z začetkom stečajnega postopka se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika, saj ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Brez soglasja sodišča ne more najeti posojil, dajati poroštev, odpreti novega transakcijskega računa ter se ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. V primeru, da bi dolžnik sklenil pravni posel v nasprotju s prepovedjo, je posel brez pravnega učinka. Po začetku stečajnega postopka zastopa dolžnika stečajni upravitelj.

Z začetkom stečajnega postopka podjetnika mu preneha status samostojnega podjetnika ali zasebnika. Zakon loči pojem statusa podjetnik ali zasebnik. Podjetniki so fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Med zasebnike spadajo zdravniki, notarji, odvetniki, učitelji, kmetje ali druge fizične osebe, ki niso podjetniki in ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost. Z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti prenehajo obveznosti plačevanja javnopravnih dajatev in na podlagi obvestila sodišča AJPES izbriše podjetnika iz registra.

Stečajni upravitelj mora naslednji dan po začetku stečajnega postopka odpreti račun upravitelja, preko katerega sme spremljati vplačila na podlagi unovčenja in upravljanja stečajne mase in izvajati izplačila samo glede stroškov postopka in plačila upnikov v stečajnem postopku. Sredstva na računu so izločena iz premoženja stečajnega upravitelja in njegovi upniki po teh sredstvih ne morejo poseči.

 

Oblikovanje stečajne mase

Z začetkom stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa iz katere se enako in sorazmerno poplačajo vsi dolžnikovi upniki. Pri oblikovanju stečajne mase pri fizični osebi je posebnost, da prejema stalne prejemke (plača, pokojnina, nadomestila), ki v času trajanja stečajnega postopka tvorijo, poleg premoženja iz popisa premoženja, stečajno maso. Sodišče mora s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, določiti kolikšen del plače ali drugega stalnega prejemka je izplačevalec dolžan plačati na račun upravitelja. Sodišče sprejme sklep o zasegu denarnega dobroimetja in naloži banki, da prenese denarna sredstva v dobro računa upravitelja.

 

Prodaja premoženja

Če gre za premičnine jih lahko oceni stečajni upravitelj (cenitev je stroškovno ugodnejša in hitrejša). V primeru nepremičnin mora jih mora oceniti pooblaščeni ocenjevalec. Dolžnik (fizična oseb), ki bo z družino živel v lastniški nepremičnini, katera sodi v stečajno maso, jo bo moral prodati. Sodišče bo s sklepom o prodaji naložilo dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju. V postopku osebnega stečaja gre za prodajo proste nepremičnine, kar je razlika od individualne izvršbe, kjer se nepremičnina prodaja zasedena.

 

Odpust obveznosti stečajnega dolžnika

Postopek za odpust obveznosti je poseben postopek znotraj postopka osebnega stečaja. Izvede se v okviru osebnega stečaja in na predlog dolžnika. Ves čas trajanja preizkusnega obdobja ostanejo v veljavi pravila o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika in o zasegu denarnega dobroimetja na računih dolžnika. Do izdaje sklepa o zaključku osebnega stečaja ima dolžnik možnost vložiti predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem se obveznosti ne bodo poplačale. Stečajni dolžnik mora predlogu priložiti tudi izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti.

 

Spoznajmo, katere so zakonske ovire za odpust obveznosti:

  • pravnomočna obsodba dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana,
  • dajanje neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov DURS v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zardi česar mu je pristojni davčni organ dodatno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 €,
  • že obstoječi odpust obveznosti, od katerega še ni preteklo deset let,
  • prevzemanje obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem, ali razpolaganje s premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo, v zadnjih teh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

Sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom o začetku postopka za odpust obveznosti, v katerem določi t. i. preizkusno obdobje. To ne me biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in ne krajše od enega leta od uvedbe samega postopka odpusta, nikakor ne daljše od petih let od uvedbe postopka. Preizkusno obdobje določi sodišče, ki upošteva starost dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno stanje in druga osebna stanja ter razloge za plačilno nesposobnost.

Dolžnikov položaj se med postopkom odpusta obveznosti ne spremeni. Še vedno velja značaj osebnega stečaja in omejitev poslovne sposobnosti. Še vedno velja dolžnost poročanja o spremembi premoženjskega stanja in dolžnost iskanja zaposlitve. Tako mora zaposleni dolžnik izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

V primeru, da gre za zaposlenega, je za delo sposobni dolžnik zavezan k iskanju zaposlitve, sprejemu ustrezne zaposlitve in poročanju upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Zakon upravitelju nalaga obveznost nadzora izpolnjevanja obveznosti med preizkusnim obdobjem.

Prednostne terjatve so:

  • preživnine,
  • odškodnine za škodo nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne nezmožnosti,
  • odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

V postopku stečaja zapuščine se ne uporabljajo naslednja pravila:

  • o vpisih v ustrezne registre glede insolvenčnih postopkov,
  • o tem, kdo je lahko stečajni dolžnik,
  • o tem, da v stečajno maso sodi premoženje dolžnika ob uvedbi postopka in premoženje, pridobljeno z dokončanjem nujnih poslov oz. nadaljevanjem poslovanja,
  • o prekluzivni naravi obveznosti prijave terjatev,
  • o pogojnih terjatvah, pobotu in  izpolnitvi vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb,
  • o prisilni poravnavi v stečaju,
  • poslovnih knjigah,
  • posledicah zamude prijave terjatve in
  • izbrisu stečajnega dolžnika iz registra.

V postopku stečaja zapuščine preidejo na stečajnega upravitelja vse pravice dedičev glede upravljanja zapuščine in hkrati upnikov glede izterjave terjatev upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove.


doc. dr. Lidija Robnik

Samostojna podjetnica in zasebna višja predavateljica na višjih in visokih šolah ter fakultetah

Doktorica znanosti managementa (Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper 2015), magistica poslovne politike in organiziranja (UNI Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 1982), diplomirana ekonomistka (UNI Maribor, Visoka ekonomko-komercialna šola v Maribroru, 1988).

Izvaja najrazličnejše seminarje, šole in delavnice s področja financ, računovodstva in davkov na področju Slovenije za zasebni in javni sektor, kjer povezuje teorijo s prakso.

Sodeluje in predstavlja znanstvene in strokovne referate s področja računovodstva, davkov in poslovnih financ na različnih strokovnih in znanstvenih konferencah. Izdala je že nekaj samostojnih knjig, priročnikov ter znanstvenih ter strokovnih člankov.

Leta 2002 je dobila priznanje s strani Agencije za poslovne raziskave za eno najuspešnejših podjetnikov v letu 2002.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial