Kako podjetje zaščititi z ustrezno finančno in korporativno varnostjo?

30. 09. 2019

DELAVNICA Z DR. JANEZOM FABIJANOM

 

»Gospodarstvo se ohlaja!« »Pripravlja se nova kriza!« »Ali se obetajo težji časi?« To so naslovi v novicah, ki jih beremo ali poslušamo v zadnjem obdobju. No, morda so nekoliko pretirani naslovi, a vendarle, če smo se kaj naučili iz obdobja prejšnje krize, je to, da se moramo na naslednjo bolje pripraviti. Kako lahko torej napovemo, ali pa se vsaj pripravimo na naslednjo krizo, ki bo zagotovo prišla? O tem je govoril dr. Janez Fabijan na karierni delavnici Nam grozi kriza? Kako podjetje zaščititi z ustrezno finančno in korporativno varnostjo?

Odgovor na vprašanje iz naslova se glasi: »Tako, da aktivno spremljamo dogajanje na trgu in krizo analiziramo ter dejavnosti v našem podjetju konstantno prilagajamo – kar pomeni, da upravljamo s tveganji. Korporativna varnost, še posebej na področju financ, je pomembna za vsa podjetja, ne glede na velikost, saj se tudi majhna in mikro podjetja borijo za svojo konkurenčnost na trgu ob spreminjajočem se okolju.« Bere se kot kakšen enostaven recept. Pa je enostaven?

Cilji izjemno poučne delavnice so bili spoznati nujen strateški pristop h korporativni varnosti, oblikovati informacijski sistem na področju korporativne varnosti za odločanje ob interakciji zunanjih in notranjih dejavnikov tveganj pri poslovanju, spoznati ciklično nihanje gospodarstva in posameznega podjetja na podlagi dejanskih podatkov – analiza denarnih tokov, spoznati SWOT analizo ter se naučiti odločati s pomočjo le te.

Ko smo cilje opredelili, se je dr. Fabijan lotil malo konkretnejših oziroma ožje opredeljenih vprašanj in tem. Dotaknil se je problematike ustvarjanja realne slike našega podjetja na trgu ter v treh korakih povzel, kako naj se tega lotimo. Sprva je potrebno osnovno poznati strukturo gospodarstva, nato postaviti podjetje in njegovo poslovanje v konsistenten širši in ožji kontekst preko računovodskih informacijskih sistemov. Sledi sistematično zbiranje in obdelava podatkov. Nato smo si še ogledali nekaj primerov konkretnih podatkov, kot so finančni računi, denarni tokovi, tržne vrednosti ipd.

Kot zanimivost smo si lahko ogledali tudi matriko začetnih stanj ter matriko transakcij med sektorji Slovenije za finančni instrument posojil in se dotaknili KRI – jev (Key Risk Indicators). Glede slednjih se moramo vprašati koliko tveganja lahko prevzamemo, koliko ga sploh želimo prevzeti in kako pomembna so obstoječa tveganja.

Živimo v času velikih – »tektonskih« sprememb po veliki krizi. To so lahko priložnosti ali pa grožnje. Velike spremembe so lahko velike priložnosti ali pa velike grožnje. Potrebno jih je resno, strokovno in pragmatično obravnavati. Pred velikimi nihaji gospodarskega cikla običajno govorimo o pregrevanju ali ohlajanju ekonomije. Gre za to, kako bomo te spremembe (priložnosti / grožnje) v okolici poslovnega sistema obvladovali na različnih ravneh odločanja. Med t.i. tektonske spremembe uvrščamo digitalizacijo, uporabo umetne inteligence (prekvalifikacija delovne sile), prehod od svobodne trgovine k protekcionizmu, tehnološki napredek (novi materiali in obnovljivi viri energije), klimatske spremembe in strategije gospodarskih dejavnosti, vse večja integriranost )internet stvari in soodvisnosti), večja reguliranost (kompleksnost regulative), neoptimalnost denarnega območja (enotna fiskalna politika), Brexit (neurejenosti institucionalnih okvirov delovanja EMU), demografske spremembe in agregatno povpraševanje ter kripto valute.

Boljše obvladovanje finančnih tveganj pomeni višjo stopnjo korporativne varnosti. Glede na izkušnje iz velike krize in prakse so možnosti v smeri, da so naši interni podatki in informacije čim bolj konsistentni z razumevanjem zunanjega dogajanja. Z delavnico smo želi izpostaviti takšen pristop k boljšemu strateškemu upravljanju in odločanju.

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial