Ena na Ena z Natašo Vrenko

26. 05. 2020

“MBA študij je več kot izpolnil moja pričakovanja. “

Nataša Vrenko, danes zaposlena v velikem mednarodnem podjetju, kjer dela v računovodstvu, je pred časom zaključila študij MBA. In to ne kjerkoli. Po priporočilih očetovega poslovnega partnerja je izbrala UNYP, a takrat je morala za to še v Prago. Izziv je bil dovolj velik, pravi, saj v novem okolju ni imela svojih prijateljev in družine. Navezati je morala nove stike z novimi ljudmi in sošolci, ki so prihajali iz vseh koncev sveta. A (mednarodne) izkušnje, ki jih je pridobila v času študija in bivanja v tujini, so ji danes v veliko pomoč.

Kakšni so bili vzgibi za vpis, kakšni so bili strahovi, povezani z odhodom v tujino ter ali so bila pričakovanja izpolnjena? Več o tem v pogovoru.

Nataša, kaj vas je pripeljalo na UNYP? V katerem delu kariere ste se nahajali tedaj?

Že kot osnovnošolka sem sanjala, da bom nekoč študirala v tujini. Kot mnogi mladi sem imela skrito željo, da bi že srednjo šolo obiskovala izven slovenskih meja. Ampak vse do zaključka dodiplomskega študija bolonjskega programa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer Denar in finance, je ostalo zgolj pri želji. Nato pa je končno prišel trenutek, ko sem se lahko vpisala na MBA program. Za UNYP sem slišala preko očetovega poslovnega partnerja, ki je imel sina na tej univerzi. Glede na to, da sem o njih slišala toliko pozitivnega, odločitev ni bila težka.

 

 

Katere pomisleke ste imeli pred vpisom na MBA študij, če ste jih imeli? Vas je bilo česa strah?

Pomislekov glede odhoda v tujino nisem imela. Tudi glede uspeha oziroma neuspeha ni bilo negotovosti. Preprosto sem se vrgla v to in potem sproti reševala različne situacije. Res je, da sem prvotno želela opravljati drug program, ampak mi je bilo s strani UNYP-a svetovano, da je zame MBA primernejši. Edini strah je bil pravzaprav povezan z nekaj let staro poškodbo hrbtenice, saj zdravljenja nisem prejela takoj, ampak šele z zamikom, ko sem si ga lahko privoščila samoplačniško. Zato tudi nisem imela občutka, koliko napora moje telo lahko zdrži. Tako je bila prva resna ovira že sama vožnja v tujino, saj sem kot sovoznica v vozilu težko zdržala 50 km neprekinjene vožnje. S pomočjo mame, sčasoma pa še očeta, sem lahko (včasih težje, včasih lažje) prešla tudi to oviro.

Kaj vam je bilo pri študiju najbolj všeč?

Najbolj mi je bil všeč človeški odnos s strani profesorjev in ostalih zaposlenih na UNYP. Profesorji so videli, da sem poškodovana in so mi tekom celega študija stali ob strani. Ne sme se spregledati tudi njihove strokovnosti in sledenja novim trendom, kar je v teh hektičnih časih izjemno pomembno. Ljudem, še posebno zaposlenim, pa omogočijo pridobiti veliko novitet na enem mestu.

Je študij izpolnil vaša pričakovanja?

Študij je več kot izpolnil moja pričakovanja. Žal mi je samo, da v tistem času nisem bila fizično sposobna ves čas delati, ker bi lahko še hitreje vso pridobljeno znanje uporabljala v vsakdanjih situacijah. Nisem pričakovala tako osebnega odnosa s strani profesorjev, nisem pričakovala tako uveljavljenih profesorjev in znanih študentov, tudi vsi gostje so bili zanimivi. Nekoliko me je presenetil tudi tempo, čeprav sem pričakovala naporen študij. Hitrost, s katero smo drveli skozi proces je bila včasih precej visoka in intenzivna. Ko sem opravila zadnje obveznosti na univerzi in sem pogledala na situacijo z drugega zornega kota, sem bila res pozitivno presenečena in tudi ponosna, da mi je uspelo narediti toliko ob mojem takratnem stanju.

 

 

Kakšen zasuk ste doživeli v karieri po študiju?

Svojo prvo redno službo sem dobila v tujini deset dni po opravljeni diplomi v času, ko je gospodarstvo že počasi prihajalo iz krize, a povpraševanj po novi delovni sili še ni bilo veliko. Mislim, da je že to bil prvi dosežek na karierni poti. Dve leti sem tudi delala v enemu izmed Big4 podjetij, sedaj pa delam v računovodstvu v mednarodnem podjetju. Kljub temu, da še nisem dobila priložnosti dela na področju, za katerega sem se specializirala, mi vsa pridobljena znanja in pogledi na poslovanje podjetja pride prav čisto vsak dan. Če me sprašujete po večjem ali hitrejšem napredovanju, tega še nisem doživela. Vem, da posameznik, ki dela na primer v računovodstvu, financah in bančništvu potrebuje svoj čas, da zajame vse potrebno znanje. Zato vem, da bo tudi ta čas prišel.

Kako se MBA lahko primerja z ostalimi študiji ali študijem, ki ste ga opravili?

Primerjava med MBA in ostalimi univerzitetnimi študiji ni ravno lahka. Dodiplomski študij mi je dal ogromno; dobro teoretično podlago, “ekonomski” način razmišljanja, izpopolnjeno disciplino in notranjo motivacijo za delo in študij, poslušanje slovenskih strokovnjakov itd. Vse to mi je prišlo prav na MBA študiju. Teoretično podlago sem podkrepila s praktičnimi primeri. Brez discipline, železne volje in notranje motivacije, mislim, da mi ne bi uspelo priti čez najbolj krizne trenutke. Znanja slovenskih strokovnjakov pa sem lahko povezala z znanji tujih strokovnjakov in novimi trendi. Rekla bi, da je MBA dobro nadaljevanje dodiplomskega ali podiplomskega študija.

Kaj bi odgovorili nekomu, ki se zanima za MBA, a ni povsem prepričan?

Če si tega želiš, pojdi in se ne sprašuj ali ti bo uspelo ali ne. Veliko bo odrekanja, veliko učenja in neprespanih noči. Verjemi pa, da če si tega res želiš, bo vse povrnjeno s praktičnim znanjem, novimi poznanstvi s celega sveta in iz različnih zaposlitvenih profilov ter možnostjo srečanja ljudi, ki jih v goste pripeljejo profesorji, o katerih lahko samo sanjaš ali pa slišiš o njih iz revij ali interneta. Vse to enkrat pride prav.

Za to so potrebni pogum, ambicije, ciljna usmerjenost in še enkrat pogum. Sogovornica je in ima očitno vse od naštetega. Tudi vam želimo podobne poti!

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial