Nevromarketing in gost na predavanju: “Možgani so zelo požrešen organ”

27. 01. 2022

Na enem izmed letošnjih predavanj pri predmetu Nevromarketing, izvajalec katerega je izr. prof. dr. Jani Ivan Toroš, smo gostili Jurija Dreo iz BrainTrip Limited, ki je spregovoril o možganih in meritvah EEG (elektroencefalogram). Gostujoči predavatelj je študiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ob koncu študija se je našel v raziskavah. 11 let je delal raziskovalno na Kliničnem centru v Ljubljani in na Medicinski fakulteti, zadnjih nekaj let pa svoja raziskovalna znanja usmerja v privatni sektor. S kolegom znanstvenikom sta odprla nevroznanstveno podjetje BrainTrip Limited. Tudi v prostem času se ukvarja s popularizacijo nevroznanosti, s poljudnimi predavanji.

Na predavanju je študentom pojasnil, kako so možgani zgrajeni, kako delujejo in kaj je posebna metoda, ki se ji reče elektroencefalografija, na kratko EEG. Hkrati pa jih je s tem hitrim in zanimivim uvodom v to tematiko prepričal, da so možgani zelo razburljivo področje.

 

nevromarketing

 

“Možgani so zelo požrešen organ. Če bi naredili energetsko bilanco človeškega telesa, bi ugotovili, da možgani tudi v mirovanju pojedo približno 25% vse energije, ki jo vaše telo proizvaja. Ob čemer predstavljajo 2-3 odstotke telesne mase. Se pravi, precej lahek organ, ki je precej požrešen. Da možgani dobijo dostop do vse te energije, so močno ožiljeni. Dve prvi žili, ki izhajata iz aorte, sta karotidni arteriji, ki gresta čez vrat v vaše možgane in jih iz leve in desne strani objemata. Ti dve arteriji sta potrebni, da možgani dobijo dovolj kisika in hrane, da zmorejo početi to, kar počnejo.”

Kaj pa možgani počnejo? Možgani mislijo.

“Funkcija možganov je torej, da proizvaja vaše misli in um, čustva, spomin. Vse to, kar ste, vse to, kar ste se naučili tekom življenja. Vse to je spravljeno v vaših možganih. Lahko bi rekli, da vi ste vaši možgani. To, kar imate za lastno, za vašo osebnost, spomine, vse, kar vam je drago, to je v vaših možganih. In to ne velja za noben drug organ v človeškem telesu.”

Um je za možgane to, kar je tek za noge. – Eric Kandel

“Tisto, kar možgane dela posebne, je da so zelo kompleksen organ. Sestavljene so iz ogromnega števila celic ali nevronov. In to ogromno število se enači s številom zvezd v naši galaksiji. Sto milijard živčnih celic.”

“Možgani so zaradi kompleksnosti precej ranljivi. Te celice včasih doživijo kake okvare. To, kar možgane dela posebne, je, da se te celice med sabo povezujejo na način, na katerega se noben drug organ v telesu ne povezuje, v smislu celica s celico. Ena možganska celica je v povprečju povezana z 10 tisoč drugimi celicami.”

Na hitro se je gostujoči predavatelj sprehodil tudi čez zgodovino spoznanj in »optimistične ideje« vseh pomembnih raziskovalcev možganov, potem pa še razložil področja in funkcije teh področij.

Čelni reženj ali frontalni korteks je odgovoren za gibanje, za nadzor mišic, za premikanje, za naš proces odločanja, za delovni spomin in sposobnost inhibicije. Izvršilne sposobnosti kot so gibanje in odločitve so torej doma v tem sprednjem delu čelnega režnja. V temenskem delu so doma vsi fizični občutki. Kadar koli se nas nekdo na telesu dotakne, to čutimo v sprednjem temenskem delu možganov. V zadnjem temenskem delu je občutek za orientacijo, za tridimenzionalno gibanje. V zadnjem, zatilnem ali okcipitalnem režnju pa je doma občutek za vid in navigacijo. V senčnem ali temporalnem režnju je občutek za spomin, za sluh ter deloma za govor in prepoznavanje obrazov.

“Možgane lahko razdelimo na neka področja, ki imajo v grobem vsak svojo funkcijo, ampak v zadnjih desetletjih smo odkrili, da je tisto vprašanje, ali možgani delujejo kot celota, ali jih lahko razparceliramo na posamezne koščke, dejansko slabo vprašanje. Ker odgovor na to vprašanje ni ali-ali, ampak je in-in. Možgani imajo področja, ki se specializirajo za določene ozke funkcije, ampak tudi delujejo kot celota, ker nobena možganska funkcija ni omejena zgolj na eno področje. Možgani delujejo in lokalno in globalno. Delujejo kot procesorske enote, ki znotraj sebe prevzamejo neke vitalne računske funkcije, ampak za zavest in širše funkcije je pa potrebno globalno povezovanje teh enot možganov v neko zaključeno celoto.”

To je eden od izzivov sodobne nevroznanosti – razumevanje delovanja možganov kot celote.

 

Leta 1924 je Hans Berger galvanometerski EEG (elektroencefalogram) preizkusil na ljudeh – gre za spremljanje električne aktivnosti možganov in merjenje krivulj oz možganskih valov. “Iz teh valov nam lahko opažanje človeškega obnašanja počasi osvetli, kaj počnejo kateri deli možganov oziroma če dobimo iz nekih delov možganov valovanje nekega tipa in določenih oblik, lahko sklepamo, kaj se dogaja v psihologiji teh ljudi, ki imajo take valove.”

“Če razumemo oscilacijo v teh predelih možganov, lahko začnemo razumeti možgane kot neke vrste računalnik.”

 

Pozitronska emisijska tomografija ali pet scan

“V žile človeka vbrizga radioaktivno glukozo, potem pa možgane človeka slikamo z zelo dobrim detektorjem radioaktivnega sevanja, ki nam lahko pove, v katerih predelih možganov je več te radioaktivne glukoze – in to so tisti predeli možganov, ki verjetno najbolj delajo. Ker tisti predeli možganov, ki najbolj delajo, so zelo lačni, kar pomeni, da bodo v sebi koncentrirali več te radioaktivne glukoze.”

 

Funkcionalno magnetno-resonančno slikanje – fMRI

“Prednost te metode je, da ni treba vbrizgati radioaktivne glukoze, ker ta je le radioaktivna. Ne tako, kot če bi bili v bližini Fukušime ali Černobila, ampak dovolj, da teh preiskav ne delamo na zdravih prostovoljcih, ampak samo na bolnikih. FMRI pa uspe prek zelo kompleksnih fizikalnih in matematičnih fenomenov slikat pretok krvi skozi možgane zaradi dejstva, da naša kri vsebuje hemoglobin, ki vsebuje železo in to železo spreminja magnetne lastnosti snovi v naših možganih, in mi te spremembe magnetnih lastnosti možganovine, do katerih prihaja zato, ker nekateri predeli možganov imajo več krvi, ker bolj delajo, drugi manj krvi ker manj delajo, lahko slikamo in dobimo sliko aktivnosti. Slaba stran te metode je pa, da je zelo draga.”

 

EEG

To je ena izmed najcenejših naprav za preučevanje možganskega delovanja, tako za nakup kot za posamezno slikanje. EEG lahko slika vsako tisočinko sekunde in je prenosna naprava.

“Elektroencefalogram je ‘električen možganski zapis’, s katerim merimo električno aktivnost možganov. Ampak, ali meri električni tok ali električno napetost? EEG je sofisticiran voltmeter. EEG meri razlike v električni napetost na površju glave. ‘Baterija’ pa je v živčnih celicah. EEG je izredno občutljiv voltmeter. Je pa omejen na zunanjo plast možganov, ne vidimo pa, kaj se dogaja globlje v notranjosti.”

In še, kaj so možganski valovi? Na slikah je namreč pogosto prikazano, kot da ti valovi prehajajo iz glave navzven. A g. Dreo še pojasni: “Možganski valovi ne zapuščajo naše glave, možgani niso elektromagnetni oddajniki.”

 

Tovrstna gostovanja strokovnjakov z raznovrstnih področij je ena od vidnejših prednosti študija na GEA College. Tako kot zanimiva čtiva izpod peresa naših profesorjev. Če vas zanima razburljivo področje možganov in nevromarketing, si lahko več o tem preberete v knjigi NeuroMARKETING našega predavatelja izr. prof. dr. Janija Ivana Toroša.

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial