Podjetniška miselnost: odprta za vse, ne zgolj za podjetnike
Spektri podjetniške miselnosti
Podjetniška miselnost je način razmišljanja, ki ni omejen zgolj na podjetnike, ampak je odprt za vse, ki so se pripravljeni učiti in delati. Gre za način fleksibilnega razmišljanja v dinamičnih okoljih, za sposobnost hitrega zaznavanja in ukrepanja ter izkoriščanja priložnosti v negotovih razmerah. Raziskave kažejo, da je posameznik z visoko stopnjo podjetniške miselnosti ciljno usmerjen, odločen, fleksibilen, strokovno usposobljen in vpet v socialno mrežo (Naumann, 2017). Ima visoko stopnjo kognitivnih sposobnosti, je prilagodljiv in tudi čustveno zrel (Kuratko et al, 2021). Vedno gre za kombinacijo več lastnosti, od katerih nekatere prevladujejo bolj, druge manj. Pomembno je, da se posameznik trudi čim bolje izkoristiti tiste lastnosti, ki ga najbolj zaznamujejo.
Osnovna ideja podjetniške miselnosti je v tem, da lahko vsi, ne zgolj podjetniki, delujejo podjetniško. Podjetniška miselnost je namreč v veliki meri bolj stanje duha kot kompetenca ali veščina. Gre za obliko proaktivnega, fleksibilnega, inovativnega in multidisciplinarnega delovanja na vseh področjih, ne le v gospodarstvu. Podjetniško usmerjen študent ima večje možnosti za zaposlitev, podjetniško usmerjen zaposleni bo bolj produktiven pri delu, organizacija s podjetniško usmerjenimi zaposlenimi pa uspešnejša in učinkovitejša. Podjetniška miselnost se lahko nanaša na zaposlene v velikih, hierarhičnih organizacijah, kot tudi na zaposlene v nevladnih organizacijah, na akademike, inovatorje, zdravnike, pravnike, glasbenike in javne uslužbence. Podjetniška miselnost posamezniku omogoča, da razmišlja bolj podjetno, da išče izzive in rešitve. Posamezniki s temi veščinami so zaželeni na vseh položajih v družbi. Podjetniške miselnosti se lahko učimo od nogometnih trenerjev, kot je Pep Guardiola, ali od legendarnih politikov, kot je bil Nelson Mandela.
Strokovnjaki iz Michigan State University navajajo, da razvijanje podjetniške miselnosti predstavlja celo ključno veščino 21. stoletja. Podjetniško misleči ljudje bodo v svoji karieri bolj uspešni, ne glede na to, s čim se bodo ukvarjali. Ker bodo bolj iznajdljivi in prilagodljivi kot drugi, si bodo enostavno našli konkurenčnejšo pozicijo na trgu dela. Delodajalci bodo namreč vedno bolj iskali podjetno naravnane posameznike, v katerih bodo videli večjo dodano vrednost za podjetje in s katerimi bodo lahko razvijali ekosistem notranjega podjetništva.
Podjetniško miselnost razvijamo na različne načine
»Pri podjetništvu gre za to, da spremenite tisto, kar vas veseli, v kapital«, pravi Richard Branson, ustanovitelj Vigrin Group. Vemo, da tisti, kar delamo z veseljem, delamo tudi z lahkoto. Pomembno je torej, da se izobražujemo, raziskujemo in tudi delujemo na tistih področjih, ki nas veselijo. Veliko uspešnih podjetniških zgodb se je razvilo prav iz tega, da so podjetniki svoj hobi spremenili v posel. Kaj je lepšega od tega, da človek dela nekaj, kar ga veseli, hkrati pa na tem zgradi še uspešno podjetniško kariero. Vsak človek ima v sebi nek talent, ki ga lahko razvija, ali pa tudi ne. Poznamo primere genijev, ki talenta niso izkoristili, prav tako veliko primerov garačev, ki so uspeli brez kančka talenta. Izkušnje pa nas učijo, da je za uspeh potrebna prava kombinacija obojega: talenta in dela.
Kako razvijati podjetniško miselnost? Študije so pokazale, da si lahko podjetniško miselnost razvijamo s študijem podjetništva (Sadat, 2021), vendar pa študij sam po sebi ni dovolj. Je pomemben in dragocen dejavnik razvoja podjetniške miselnosti, vendar pa mora biti obogaten tudi s praktičnimi intervencijami, kar uspešne podjetniške šole tudi upoštevajo. Študije kažejo, da najslabšo usvojitev znanja in spretnosti študenti dosegajo pri klasičnem predavanju, in sicer le 5 %. Sledi branje (10 %), video in avdio vsebine (20 %), predstavitve projektov (30 %) in skupinske razprave (40-50 %). Študenti dosežejo največ znanja in spretnosti pri praktičnih dejavnostih in študijah primerov (75 %) ter učenju preko konzultacij in vključevanjem osebnih izkušenj (90 %) (Rutkienė in Tandzegolskiene, 2015). Praktične intervencije morajo torej biti usmerjene v to, da je posameznik čimbolj samoaktiven: da izdela in zagovarja poslovni načrt, naredi raziskavo trga, rešuje študije primera, se druži s podjetniki, hodi na ekskurzije, se vključuje v podjetniške inkubatorje in si gradi svojo socialno mrežo.
Dandanes je na voljo veliko brezplačnih podjetniških delavnic, ki jih pripravljajo podjetniški inkubatorji, in na katerih si lahko gradimo svoje podjetniške kompetence in s tem tudi razvijamo podjetniško miselnost. Eden od ključnih informacijskih virov s tega področja je Moj spletni priročnik. Če se boste vpisali v bazo, boste med 50.000 prejemniki e-priročnika, ki ga boste dobili vsak torek. Na seznamu izobraževanj lahko vsak dobi nekaj, kar ga posebej zanima, in s čemer si lahko doda nov kamenček k mozaiku svoje podjetniške miselnosti.
Viri:
- Kuratko, D., G. Fisher and D. Audretsch. 2021. Unraveling the entrepreneurial mindset. Small Business Economics 57 (4): 1681-169.
- Naumann C. 2017. Entrepreneurial Mindset: A Synthetic Literature Review. Entrepreneurial Business and Economics Review 5 (3): 149-172.
- Rutkienė, Aušra & Tandzegolskiene, Ilona. (2015). Students’ Attitude Towards Learning Methods for Self-Sufficiency Development in Higher Education. Society, Integration, Education. Proceedings of the International Scientific Conference. May 22nd-23rd, 348-357.
- Saadat, S., A. Aliakbari, A. Majd Alizadeh and R. Bell. 2022. “The effect of entrepreneurship education on graduate students’ entrepreneurial alertness and the mediating role of entrepreneurial mindset”. Education and Training 64 (7): 892-909.
Avtor članka:
dr. Dario Berginc
Inkubator GEA College
inkubator@gea-college.si
Objavljeno dne: 5. 9. 2023
Članek je napisan v okviru operacije JR podporno okolje 2023 – prvi sklop za (regijo) Osrednjeslovenska, ki je sofinanciran projekt s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
Povezava na spletno stran evropske kohezijske politike v Sloveniji: www.eu-skladi.si.
Zakaj je trajnostno podjetništvo potrebno?
Trajnostno podjetništvo ima visoke cilje – spremeniti svet na bolje in se izogniti količinskemu materialnemu razvoju ter zlorabljanju okolja in naravnih virov.
Dejstvo je, da bodo okoljski izzivi pomembno krojili našo prihodnost. Vplivali bodo na prehransko varnost, kakovost in dostopnost do pitne vode, bivanjske razmere in zdravje. Posledično se bo še povečala neenakost prebivalstva in prizadela najbolj ranljive skupine.
Trajnostna naravnanost podjetij pripomore k reševanju okoljske, družbene in gospodarske problematike. S spremembami v trajnostnem poslovanju podjetij, novimi poslovnimi modeli, proizvodnimi procesi, boljšimi sistemi ravnanja z okoljem in osveščeno potrošnjo lahko zmanjšamo vplive na okolje.
Izziv je razvoj in oblikovanje novih izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, predelati ali reciklirati. Trajnostno poslovanje prinaša številne priložnosti za razvoj novih zelenih tehnologij, novih zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri itd.
Trajnostno poslovanje
Trajnostno poslovanje se osredotoča na ohranjanje narave in podpiranje skupnosti pri ustvarjanju izdelkov in storitev v prihodnosti, pri čemer se upošteva tako ekonomske kot tudi neekonomske koristi posameznika, družbe in gospodarstva.
Pot do trajne poslovne uspešnosti, ki temelji na trajnostnih vrednotah, za podjetje pomeni, da poslovno strategijo in poslovne modele v celoti transformira v trajnostno smer. Trajnostna strategija je celovita poslovna strategija, ki jo podjetje zastavi na novo. Podjetje si postavi ločene kazalnike uspešnosti na posameznem trajnostnem področju, ki pa vedno vključuje okoljski, družbeni in ekonomski vidik, posledično pa seveda tudi finančnega.
- Okoljski kazalnik uspešnosti – na letni ravni lahko predstavlja odstotek skrajšanih ključnih poslovnih procesov, odstotek povečane porabe letne energije iz obnovljivih virov, odstotek znižanja skupne porabe vode, odstotek povečane uporabe materialov, ki so pridobljeni iz snovnih tokov … Uspešnost na daljši rok pa se lahko meri z odstotkom zmanjšanja skupnega ogljičnega odtisa.
- Družbeni vidik trajnosti – številni komunikacijski projekti, s katerimi podjetje komunicira svoje trajnostno delovanje; odstotek zaposlenih, ki aktivno sodelujejo v trajnostnih projektih; odstotek delovnih mest, za katere so bile izvedene ocene tveganja za poslabšanje poklicnega zdravja in varnosti. Dolgoročni učinek, ki se meri, pa je na primer število družbenih problemov, ki so se izboljšali na osnovi inovativnih trajnostnih projektov podjetja.
- Ekonomski vidik trajnosti – na kratki rok se lahko izmeri število dobaviteljev, ki so vpeljali trajnostne kodekse poslovanja; število partnerstev z lokalnimi podjetji; število lokalih start up podjetij, ki jih je podjetje podprlo tako ali drugače. Dolgoročni vidik uspešnosti pa se meri na primer s številom ustvarjenih novih delovnih mest v lokalnem okolju, v izboljšani kupni moči lokalnega okolja itd.
- Kazalniki finančne uspešnosti – na kratki rok se lahko merijo z odstotkom zmanjšanja stroškov porabe energije, vode in z odstotkom rasti skupnih čistih prihodkov od prodaje trajnostnih produktov. Na dolgi rok pa se meri na primer prihranke na račun nižje fluktuacije zaposlenih in odstotek rasti dodane vrednosti na zaposlenega.
Če podjetje jasno in namensko postavi kazalnike, ki bodo podajali realna dejstva, je to lahko pobuda za ukrepanje, izboljšanje, spreminjanje in sprejemanje odgovornosti, pa tudi vseh posledic. Potrebno pa se je zavedati, da je izboljšanje trajnostne in finančne uspešnost hkrati težko verjetno na kratek rok.
Podpora na področju trajnostnega poslovanja
V EU je trajnostna regulativa v izjemno pomoč podjetjem, ki se strokovno še ne čutijo dovolj močna, da bi samostojno integrirala trajnostne rešitve v poslovne procese. Strategije, direktive in razvojni programi ponujajo usmeritve, napotke in nepovratna sredstva. Evropska direktiva EU2014/95, ki je začela veljati leta 2018, velika podjetja in podjetja v javnem interesu zavezuje k novemu nefinančnemu poročanju, a hkrati pomaga razumeti, kaj so bistvene trajnostne informacije: ne le informacije o trajnostnih politikah in ukrepih, temveč predvsem o učinkih teh politik ter tveganjih, povezanih z njimi.
Slovenija nudi spodbudno okolje za zeleno, inovativno in družbeno odgovorno podjetništvo. Tako v Sloveniji ponujajo specifične mehanizme pomoči številne agencije in drugi akterji.
Agencija Spirit Slovenija je imela v letu 2019 razpis »Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti«, ki je 100 % financiral stroške udeležbe mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Akademiji Vzpostavitev trajnostnih poslovnih modelov v praksi, in do 50 % financira upravičene stroške pri izvedbi trajnostnih projektov MSP do višine 100.000 evrov. Cilj razpisa je bil dvig mednarodne konkurenčnosti in izvoza MSP skozi trajnostno poslovno strateško transformacijo poslovanja MSP. Projekt Javne agencije Spirit bo tako v petih ciklusih v treh letih in pol vključil okoli 60 slovenskih podjetij.
SID Banka zagotavlja financiranje na področjih obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, čistega transporta, preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja ter krožnega gospodarstva itd., kar so poimenovali SID ZELEN.
SID banka financira zelene projekte iz naslednjih programov:
- Sklad skladov – posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za podjetja;
- pri poslovnih bankah (Addiko Bank, Nova KBM, Gorenjska Banka in NBanka) iz vira SID banke – financiranje razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje;
- Zelena obveznica – neposredno financiranje preko razvojno spodbujevalnih finančnih programov (financiranje nakupa sekundarnih surovin, pokrivanje stroškov dela v proizvodnji sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnja novih produktov iz sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnja ponovne uporabe itd.)
EKO sklad nudi nepovratna sredstva in ugodne kredite za podjetja, ki načrtujejo okolju prijazne naložbe s področja ogrevanje in prezračevanje; izolacija in okna; učinkovita raba energije; električna samooskrba; gradnja ali celovita obnova stavb; vozila in infrastruktura trajne mobilnosti; voda; zmanjševanje zraka; upravljanje z odpadki in odstranjevanje azbesta ter začetne naložbe v okoljske tehnologije.
Globalni trg trajnostnih izdelkov in storitev silovito raste. Visok potencial rasti je predviden tudi za prihodnost. Gre za področje, kateremu so investitorji in investicijski skladi naklonjeni, in sicer projektom z visokim potencialom za prihodnost, zato je zagotovo lažje najti investitorja za tovrstne projekte kakor denimo za razvoj produktov, ki so tržno manj zanimivi, z večjimi obremenitvami na okolje ali zdravje ljudi.
Trajnostni razvoj podjetja
Trajnostni razvoj je edina pot v prihodnost, ki je prijazna tako do trenutnih kot do prihodnjih generacij. Zato je skrajni čas, da začnemo trajnost udejanjati prav vsi in prispevati svoj košček k skupnemu dobru. Tega se zavedajo številna slovenska podjetja, ki na krilih trajnosti gradijo živahen podjetniški ekosistem. Zgolj zagnanost in podjetniška naravnanost za tovrsten uspeh žal nista dovolj. Poslovne ideje morajo biti nadgrajene z zeleno miselnostjo, zelenimi tehnologijami, nenehnim inoviranjem ter čutom za lokalno okolje.
Majhna podjetja so omejena s svojimi kapacitetami, zato večjim ne morejo konkurirati s količino, lahko pa s kakovostjo. Trajnostno zasnovani izdelki, za katere so nujne kakovostne surovine sledljivega porekla, so kakovostnejši od masovne proizvodnje. Zaradi okolju prijazne izdelave in kakovostnih surovin so praviloma tudi nekoliko dražji in imajo višjo dodano vrednost. Zadostno visoka dodana vrednost je za preživetje in razvoj malih podjetij ključna.
Trajnostno poslovanje podjetij ustvarja in ohranja višjo dodano vrednost ter konkurenčne prednosti na trgu ob istočasnem zmanjševanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na ljudi in okolje.
Slovenski podjetniški sklad je v letošnjem letu za startup in scaleup podjetja ter druga inovativna mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) razvil ESG pripomoček – napredno spletno orodje za samooceno trajnostne usmerjenosti. ESG pripomoček podjetjem omogoča, da ocenijo svojo trajnostno naravnanost in prepoznajo morebitna okoljska, družbena in upravljavska tveganja svojega poslovanja. Vabljeni, da ga preizkusite.
Nekatera podjetja in znamke so že dolgo pred tem, ko je trajnost »prišla v modo«, delovala trajnostno. Ena izmed takih je znamka Patagonija, ki ponuja vrhunsko opremo za alpinizem in druge zimske športe. Že od svojih začetkov, ki segajo v 1974, znamka posluje trajnostno in družbeno odgovorno, spodbuja k premišljenemu nakupovanju, finančno podpira okoljske projekte in vseskozi usmerja svoj razvoj v iskanje novih naprednih tkanin iz recikliranih materialov. Sledimo jim!
Avtorica članka:
mag. Aleša Mihelič
Inkubator GEA College
Objavljeno dne: 30. 6. 2023
Članek je napisan v okviru operacije JR podporno okolje 2023 – prvi sklop za (regijo) Osrednjeslovenska, ki je sofinanciran projekt s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
Povezava na spletno stran evropske kohezijske politike v Sloveniji: www.eu-skladi.si.
Poslovni načrt: podjetniški smerokaz in precej več kot to
Cilj in pot
»Po kateri poti naj grem?«, vpraša Alica. »To je precej odvisno od tega, kam hočeš priti.«, odvrne mačka. »Ne vem.«, odvrne Alica. »Potem je vseeno, katero pot ubereš.«, reče mačka. (Alica v čudežni deželi)
Ena od ključnih karakteristik uspešnih podjetnikov je ta, da si zastavijo jasen cilj in definirajo tudi pot (strategijo), ki jih bo peljala do tja. Hkrati poznamo precej neuspešnih podjetnikov, ki s strategijo ‘bomo že nekako’ niso uspeli. Raziskave kažejo, da sta cilj in načrt (kar ne velja samo za posel), vedno potrebna, če želimo nekaj doseči. V podjetništvu tako cilj kot tudi pot do njega pooseblja poslovni načrt.
Mnenja podjetnikov o poslovnem načrtu so različna. Za nekatere predstavlja kažipot njihovega posla, s katerim preverjajo, ali gredo v pravi smeri, za druge je zgolj nepotrebna birokratska zadeva, ki povrh vsega še nekaj stane, zaslužijo pa svetovalci. Po naših izkušnjah se večina podjetnikov za poslovni načrt odloči, ko spodbuda pride od zunaj – bodisi gre za iskanje novih investitorjev, pridobitev kredita na banki ali prijavo na EU razpise. Zgolj nekaj odstotkov podjetnikov želi imeti poslovni načrt zase, za preverbo podjetniške ideje in kot smerokaz poti, v katero želi, da bi se njegov posel razvijal. Ta mali odstotek podjetnikov predstavlja dobro prakso, po kateri bi se morali ravnati vsi.
Nekoč mi je nek podjetnik, ko je odpiral svoje podjetje, dejal: »Excel je pokazal izgubo. Če se kalkulacija še v Excelu ne izide, se tudi v realnosti ne bo«. In še kako prav je imel. Že enostavna kalkulacija v Excelu lahko podjetniku pokaže pregled osnovnih mesečnih prihodkov in stroškov. Če posel že v Excelu prikazuje izgubo, je to v resnici dobra novica. Podjetnik ima možnost razmisliti o marsičem, še preden se je v posel dejansko podal. Preden je skočil v bazen, je pogledal, ali je tam voda. »Je postavljena cena prenizka, bo potrebno pridobiti več kupcev, je možno znižati nekatere stroške?« S temi in podobnimi vprašanji se podjetnik sreča v poslovnem načrtu.
Intuicija ali racionalna presoja? Oboje!
Nekateri podjetniki so uspeli brez poslovnega načrta. Za nekatere lahko celo rečemo, da imajo poslovni načrt v glavi. Prav tako so nekateri podjetniki propadli, čeprav so imeli izdelan odličen poslovni načrt. Pri podjetništvu se prej ali slej srečamo z neke vrste tekmovanjem med intuicijo in racionalno presojo. Nekateri podjetniki imajo odlično intuicijo in s tem lahko nadomestijo številne raziskave ali analize. A raziskave kažejo, da intuicija vseeno ni dovolj. Drugi želijo vse racionalizirati, analizirati, raziskati, pa se prav tako izkaže, da tudi to ni dovolj, saj manjka iskra, ogenj ali duša. Vedno govorimo o kombinaciji obeh polov, tako kot so tudi naši možgani kombinacija levega (analitičnega, racionalnega) in desnega pola (emocionalnega, intuitivnega). Poslovni načrt je v resnici kombinacija analitike in kreative. Pri bralcu mora povzročiti ‘wow’ efekt, hkrati pa s podatki argumentirati, da stvari stojijo.
»Delati prave stvari je bolj pomembno kot delati stvari pravilno.« (Peter Drucker)
Zaradi vsakdanjih operativnih obveznosti podjetnikom pogosto zmanjka časa, da bi se ukvarjali s strategijo. Podjetniki in menedžerji pogosto povedo: »Vidimo drevesa namesto celotnega gozda«. Ukvarjajo se z mikromenedžiranjem, hkrati pa nimajo časa razmisliti, ali ladja plove v pravo smer in paziti na ledene gore. Intervjuji s podjetniki in menedžerji so pokazali, da potrebujejo samorefleksijo svojega dela, vendar si za to ne vzamejo časa. A vendar bi morala biti prva skrb podjetnika in menedžerja ukvarjanje s strategijo, njenim komuniciranjem in udejanjanjem. Ali kot pravi Peter Drucker: »Delati prave stvari je bolj pomembno kot delati stvari pravilno.« Podjetnik in menedžer je prvi v vrsti tistih, ki morajo delati prave stvari. In poslovni načrt, v katerem so definirani cilji in strategija podjetja, je pravi dokument, ki mu lahko pri tem pomaga, da se ukvarja s pravimi stvarmi.
Kaj je poslovni načrt?
Poslovni načrt je dokument, ki predstavi, v kakšni smeri se bo podjetje razvijalo v naslednjih 3. – 5. letih. V njem sistematično predstavimo notranje in zunanje okolje podjetja ter finančno uspešnost poslovanja. Primeren je tako za startupe kot tudi za že uveljavljena podjetja, ki širijo svoje poslovanje in se soočajo z različnimi izzivi rasti. Rastoča podjetja prej ali slej pridejo do točke, ko je potrebno redefinirati poslanstvo, vizijo in cilje, kupce in konkurente. Poslovni načrt pri rastočih podjetjih pogosto poimenujemo tudi načrt rasti.
S poslovnim načrtom podjetnik dobi hitro povratno informacijo, ali je podjetniška ideja dovolj razdelana za vstop na trg ali pa je potrebno kakšno zadevo še dodatno razmisliti oziroma narediti še dodatno raziskavo trga. Analiza konkurence podjetniku poda pomemben vpogled v to, ali je ideja dovolj razlikovalna od tekmecev. Biti drugačen, ne le boljši od tekmecev, je namreč ena ključnih skrivnosti uspešnih podjetnikov. V samem procesu priprave poslovnega načrta in izmenjave idej se nadalje pogosto zgodi, da podjetnik dobi novo idejo za nov izdelek ali storitev oziroma za novo ciljno skupino, o kateri prej niti ni razmišljal. S tem podjetnik lahko še dodatno izboljša svojo konkurenčnost.
Kaj naj vsebuje poslovni načrt?
Na voljo imamo več različnih struktur poslovnega načrta, vseeno pa obstajajo tematike, ki so zajete v večini predlog. V poslovnem načrtu definiramo vrednote, poslanstvo, vizijo in cilje, izdelamo SWOT analizo, analiziramo panogo in trende, segmente kupcev, konkurenco ter definiramo trženjski splet (izdelek, cena, distribucija, promocija). V nadaljevanju sledijo finančne projekcije, kjer izdelamo projekcije prihodkov in stroškov ter sredstev in obveznosti za naslednjih 3 – 5 let. Finančna stabilnost novega posla namreč pomembno vpliva na odločitev glede investiranja ali kreditiranja podjetja. Sledijo predstavitev podjetniške ekipe, identificiranje tveganj in ukrepov ter priprava terminskega načrta.
Pomembno je, da je poslovni načrt primerno strukturiran, primerno dolg, cilji in projekcije pa naj bodo čim bolj realni. Hkrati naj bo poslovni načrt tudi atraktiven in vizualno privlačen, da bralca pritegne. Koristno je, če poleg teksta vsebuje tudi tabele, slike ali grafe, ki podatke predstavijo na vizualen način.
Za kaj vse lahko uporabimo poslovni načrt?
Poslovni načrt lahko uporabimo za več namenov. Gre v prvi vrsti za neke vrste refleksijo delovanja podjetnika in njegove ekipe, ki s poslovnim načrtom dobi pregled nad tem, kaj so ustvarili do sedaj, kje se trenutno nahajajo in kakšni so obeti za prihodnost. Nadalje bo podjetnik pri pogajanjih za kredit na banki ali pri investitorju bolj prepričljiv, če bo imel izdelan poslovni načrt in ga bo znal tudi zagovarjati. Poslovni načrt bo prišel prav tudi pri prijavi na različne EU razpise, četudi bo nekatere vsebine potrebno prilagajati posameznemu razpisu. Nadalje je možno tekste iz poslovnega načrta, kot so vrednote, poslanstvo, vizija in cilji ali predstavitev ekipe, uporabiti tudi na spletni strani in drugih digitalnih platformah. Poslovni načrt lahko predstavlja tudi koristno vsebinsko osnovo za izdelavo ali prenovo celostne grafične podobe podjetja. Prava celostna grafična podoba namreč v vizualni obliki odseva vsebino podjetja, njegove vrednote in poslanstvo, ki so definirani v poslovnem načrtu.
Če podjetnik vse to izkoristi, se investicija v poslovni načrt večkratno povrne. In kako pravzaprav oceniti vrednost ideje, ki se je porodila med pripravo poslovnega načrta ter je podjetju omogočila nadaljnjo rast? Ne bi vedeli, če ne bi poskusili.
Avtor članka:
dr. Dario Berginc
Inkubator GEA College
inkubator@gea-college.si
Objavljeno dne: 24. 5. 2023
Članek je napisan v okviru operacije JR podporno okolje 2023 – prvi sklop za (regijo) Osrednjeslovenska, ki je sofinanciran projekt s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
Povezava na spletno stran evropske kohezijske politike v Sloveniji: www.eu-skladi.si.
Zakaj je dobro, da se podjetnik vključi v inkubator ali kater drug podjetniški ekosistem?
Razvoj gospodarstva je tesno povezan z razvojem podjetništva, saj se skozi ustvarjanje novih podjetij in novih produktov ter storitev ustvarjajo nova delovna mesta in se izboljšuje življenjski standard državljanov. Podjetniški ekosistem je ključen za spodbujanje razvoja podjetništva, saj zagotavlja podjetnikom ugodno okolje za razvoj svojih idej in podjetij.
V Sloveniji so za podjetnike na voljo različni subjekti inovativnega okolja, ki ponujajo podporo in vire za razvoj s pomočjo različnih ukrepov vlade pa se krepi tudi podjetniški ekosistem. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Slovenski podjetniški sklad ter SPIRIT Slovenija so ključne institucije, ki ponujajo (preko različnih ukrepov) programe in subvencije za podjetnike, predvsem tiste, ki se ukvarjajo z razvojem in rastjo svojih podjetij. Poleg tega sta za razvoj podjetij v Sloveniji na voljo tudi Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.
Slovenski podjetniški sklad ponuja različne razpise za podjetja, ki se ukvarjajo s tehnološkimi inovacijami, kot so začetna kapitalska naložba za startup podjetja, subvencije za mikro, mala in srednja podjetja ter garancijske sheme za bančne kredite. Naj omenim le dva razpisa, in sicer program P2, ki omogoča sofinanciranje za mikro, mala in srednja podjetja ter razpis SK75, ki je namenjen inovativnim startup podjetjem s potencialom globalne rasti, ki s svojim produktom ali storitvijo že ustvarjajo prihodke, želijo pa si čim hitreje pospešiti rast prodaje in se širiti na nove trge. Slovenski podjetniški sklad nudi podporo tudi v obliki vavčerjev (digitalni, prototipi, prenos lastništva in drugi), preko katerih sofinancirajo različne stroške podjetij.
SPIRIT Slovenija je javna agencija, ki pomaga slovenskim podjetjem pri izvozu in internacionalizaciji poslovanja ter pri povezovanju s tujimi podjetji in investitorji. SPIRIT Slovenija ponuja tudi finančne spodbude za podjetja, ki želijo vstopiti na tuje trge.
Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen spodbujanju regionalnega razvoja in izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V okviru tega sklada so na voljo sredstva za podjetja, ki se ukvarjajo z inovativnimi projekti in razvojem novih izdelkov.
Podjetniško podporno okolje dopolnjujejo tudi reprezentativne gospodarske zbornice in obrtno-podjetniške zbornice s svojimi mrežami regionalnih oz. območnih enot. Te se ukvarjajo z odpravljanjem različnih poslovnih, pravnih, finančnih in administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo njihovi člani pri svojem poslovanju.
Del javnih sredstev je namenjen delovanju podpornega okolja, ki ga predstavljajo različni subjekti inovativnega okolja. Njihovi programi (izobraževanja, mentorstva, mreženja) so osnovani s podporo SPIRIT Slovenija in so za uporabnike brezplačni.
Ena od možnosti za podjetnike oz. startupe je tudi pridobivanje investicij od tveganih kapitalskih skladov. Skladi pomagajo zagonskim podjetjem pri pridobivanju sredstev, mentorstvu in širjenju mreže.
V zadnjih letih je na področju zagonskega podjetništva v Sloveniji prišlo do obetavnih premikov. Eden od teh premikov je zagotovo sprejetje akcijskega načrta, Slovenija – dežela inovativnih zagonskih podjetij (leta 2018), ki je vključeval 17 ključnih ovir in predloge za njihovo odpravo na področju ustanavljanja in financiranja podjetij, davčne zakonodaje, delovne zakonodaje, administrativnih ovir, spletnega in mobilnega poslovanja.
Podjetniški ekosistem
‘Inkubator’ in ‘pospeševalnik’ sta pogosto uporabljena izraza v svetu podjetništva. Podjetniki, ki se pridružijo nekemu podjetniškemu ekosistemu, lahko koristijo različne vire, kot so delovni prostori, mentorstvo, finančna sredstva in dostop do različnih mrež in virov, ki pomagajo pri rasti in razvoju podjetij. Vsi so običajno namenjeni zagotavljanju podpore za podjetnike, ki se ukvarjajo z razvojem svojih idej in rasti svojih podjetij. Vendar pa obstajajo pomembne razlike med njimi.
Inkubatorji so običajno namenjeni podjetnikom v zgodnjih fazah razvoja, ki se šele začenjajo ukvarjati z razvojem svojih idej in podjetij. Pogosto ponujajo podporo in mentorstvo, delovne prostore in dostop do različnih virov financiranja. V inkubatorjih se lahko podjetniki tudi povezujejo z drugimi podjetniki in strokovnjaki s svojega področja ter izmenjujejo izkušnje in ideje.Po drugi strani pa so pospeševalniki namenjeni podjetnikom, ki že imajo uveljavljeno podjetje, vendar si želijo pospešiti njegovo rast in razvoj. Pospeševalniki običajno ponujajo podporo in mentorstvo, kot tudi finančna sredstva in dostop do drugih virov, ki pomagajo podjetjem pri rasti in razvoju. Programi pospeševalnikov so običajno krajši skupinski programi, ki svoj vrhunec dosežejo z javnim dogodkom, kjer udeleženci predstavijo svoje delo s kratko predstavitvijo, navadno pred investitorji.
Podjetja in raziskovalna središča, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo, se običajno združujejo v tehnološke parke, ki omogočajo prenos raziskovalnih izsledkov in poslovnih zamisli v uspešno in mednarodno konkurenčno tehnološko podjetništvo. Tehnološki parki so povezovalci med raziskovalci in gospodarstvom, njihovo poslanstvo je spodbujanje inovacij za trg. Od inkubatorjev se razlikujejo predvsem po tem, da se vanje lahko včlanijo le tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami.
Vključitev v inkubator ali drugo podporno okolje ima lahko veliko prednosti za podjetnika. Inkubatorji in druga podporna okolja ponujajo podjetnikom priložnost, da se povežejo s strokovnjaki in mentorji, ki jim lahko pomagajo pri različnih vidikih poslovanja, kot so izdelava poslovnega načrta, pridobivanje financiranja, trženje izdelkov in storitev, iskanje strank in razvoj izdelkov. Te podporne storitve lahko pomagajo podjetnikom pri premagovanju izzivov, s katerimi se soočajo pri začetku in rasti svojega podjetja.
Inkubatorji in druga podporna okolja lahko zagotovijo podjetnikom dostop do finančnih virov, ki so pomembni za začetek in razvoj njihovega podjetja. To vključuje možnost pridobivanja začetnega kapitala, mikroposojil, subvencij in drugih oblik finančne podpore. Podporno okolje podjetnike pripravlja tako na prijavo na različne razpise kot tudi na iskanje tveganega kapitala.
Vključitev v inkubator ali podporno okolje lahko podjetnikom zagotovi dostop do delovnih prostorov, opreme in drugih virov, ki jih potrebujejo za razvoj svojega podjetja. To lahko zmanjša stroške, ki jih morajo podjetniki plačevati za svoje delovne prostore in opremo. V inkubatorjih in drugih podpornih okoljih je običajno več podjetnikov, ki so v različnih fazah razvoja svojih podjetij. To lahko ponuja priložnost za sodelovanje, povezovanje in izmenjavo izkušenj z drugimi podjetniki, kar lahko pomaga pri razvoju novih idej in reševanju težav. Znotraj inkubatorjev in drugih podpornih okolij se tako gradi podporna skupnost podjetnikov.
Poleg tega se v Sloveniji organizirajo tudi različna podjetniška tekmovanja in dogodki, kot je na primer PODIM, ki je največja konferenca za startupe v Sloveniji. Na takšnih dogodkih imajo podjetniki priložnost predstaviti svoje ideje, spoznati investitorje in poslovne partnerje ter se učiti od drugih podjetnikov. Številna podporna okolja organizirajo tudi svoja izobraževanja, podjetniške šole, heckatone in druga poslovna mreženja.V zadnjem času se določeni inkubatorji oz. pospeševalniki želijo specializirati predvsem za visoko tehnološko- inovativne ideje (umetne inteligence, robotike), biotehnologijo, zdravstvo (‘healthtech’) in farmacijo (‘farmatech’) ter tako svojo ponudbo storitev še bolj približati uporabnikom.
Kakšne so koristi vstopa v inkubator?
- Pomoč mentorjev in svetovalcev,
- tematske delavnice,
- informiranje o razpisih, mreženju in priložnostih v podjetniškem ekosistemu,
- možnost uporabe poslovnih prostorov.
Kako poteka proces prijave?
- Oddaja vloge (5 minut) na spletni strani inkubatorja,
- pregled prijave s strani inkubatorja,
- vabilo na intervju (20 minut),
- sprejem ali zavrnitev v inkubator.
Kdo se lahko vključi v inkubator?
- Študenti,
- idejniki brez odprtega podjetja,
- startupovci,
- podjetniki z registriranim podjetjem,
- drugi posamezniki v različnih fazah razvoja podjetniške ideje
- in vsi, ki iščete “podjetniško brco”.
Zaključek
V Sloveniji se podjetniški ekosistem hitro razvija in obstaja veliko potenciala za rast ter inovacije. V zadnjih letih se pojavlja vse več novih domačih in tujih tveganih kapitalskih skladov ter inkubatorjev, ki pomagajo zagonskim podjetjem pri pridobivanju sredstev, mentorstvu in širjenju njihovega poslovanja.
Zagotovo je podporno okolje, ki ga nudi Slovenija, dober ‘inkubator’ za učenje podjetništva. Z različnimi izobraževalnimi programi in mentorstvom je podjetnikom na podjetniški poti, skupaj z vsemi finančnimi spodbudami, zagotovo (nekoliko) lažje. Če ste na poti sami, je težko, zato poiščite podporno okolje, ki vam bo pomagalo na vaši poti do uspeha. In ne pozabite, na svoji podjetniški poti niste sami.
Predstavite nam svojo idejo, pošljite nam jo in povabili vas bomo na kratko osebno predstavitev. Če ugotovimo, da ima vaša ideja potencial na trgu, vas vključimo v naš Inkubator GEA College in vam pomagamo razvijati vašo idejo.
Avtorica članka:
mag. Aleša Mihelič
Inkubator GEA College
inkubator@gea-college.si
Objavljeno dne: 28. 3. 2023
Članek je napisan v okviru operacije JR podporno okolje 2023 – prvi sklop za (regijo) Osrednjeslovenska, ki je sofinanciran projekt s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
Povezava na spletno stran evropske kohezijske politike v Sloveniji: www.eu-skladi.si.