Zgodbe iz inkubatorja

30. 07. 2020

Zgodbe iz inkubatorja – Perfume Tech

 

Inkubator GEA College je podporno okolje, ki pomaga posameznikom, »mladim« podjetjem ali startupom zagnati podjetje in/ali pospešiti njihovo rast. Kot že samo ime pove, je ustanovljen z namenom negovanja novih ali mladih podjetij v začetni fazi ter podpore že obstoječim podjetjem.

Morda je nastopil čas, da tudi z vami delimo delčke zgodb, ki jih ustvarjamo v inkubatorju. Prva taka zgodba je Perfume Tech, pametna parfumska steklenička, ki nam jo predstavi idejni vodja in direktor podjetja Simon Mohorovič.

Simon, lahko na kratko predstavite svojo idejo/podjetje? Kakšne težave odpravlja vaša rešitev?

Naša ideja je pametna parfumska steklenička, ki omogoča personalizacijo parfumov glede na okolje, priložnost in preference uporabnika. Rezultat je parfum, ki nudi mešanico različnih parfumov znotraj ene stekleničke. Če želi uporabnik bolj intenzivno različico parfuma, jo lahko intenzivira, če uporabnik želi bolj diskretno opcijo, je ta takoj dosegljiva iz iste stekleničke. Lahko pa si v steklenički zmešate  vonj čisto po svojem okusu.

Simon Mohorovič

Perfume Tech rešuje težave uporabnikov s stališča, da lahko ena parfumska steklenička pokrije večji spekter parfumov in s tem nadomesti v eni steklenički tudi do več 10 stekleničk drugih parfumov.

Rešitev odpravlja tudi kar nekaj težav proizvajalcem, kot so pomanjkanje podatkov o svojih kupcih, preprečuje ponarejanje parfumov z elektronskim overjanjem ter ponuja nove smernice z oblikovalskega vidika, saj ne potrebujejo več pumpice na vrhu stekleničke. Velika prednost je tudi neposreden stik s z kupcem in posledično povečanje lojalnosti ter opcija novega marketinškega in prodajnega kanala.

Kaj je vaš cilj za 2020 in kako daleč ste od zastavljenega?
Naš cilj za 2020 je pridobitev strank, ki bodo opravile prva naročila v letu 2021. Trenutno smo v pogovorih z različnimi strankami iz Francije, Švice in Velike Britanije.

 

Perfume Tech

 

Zakaj ste se odločili za Inkubator?
Za inkubator smo se odločili, ker potrebujemo dodatno podporo, ki ga Inkubator GEA College nudi. Trenutno koristimo nasvete Davida, našega svetovalca, kamor sodijo tudi pravni nasveti za pripravo licenčnih pogodb. To nam zelo prav pride!

Kako vidite vlogo inkubatorjev v svetu podjetništva?
Inkubatorji se nam zdijo izredno pomembni za startupe, saj lahko tam dobimo vso potrebno pomoč in nasvete strokovnjakov, ki bi jih sicer morali imeti v podjetju ali pa jih bi morali najeti na trgu. Žal startupi v začetnih fazah nimajo sredstev za tovrstne rešitve. Vključitev v inkubator je odlična priložnost in rešitev.

Vam je trenutna situacija v svetu kakorkoli spremenila dinamiko? Kako se lotevate tega izziva?
Nekaj potencialnih kupcev je za tri mesece preložilo pogovore. Nekateri so zaradi negotove situacije prestavili projekte za eno leto. Parfumska industrija se trenutno sooča s težavami v proizvodnji, saj je velik volumenski del parfumske tekočine tudi alkohol, ki pa je bil v času korone namenjen izključno razkužilom in se ga na trgu praktično ni dalo kupiti. V našem podjetju smo čas izkoristili za prijave na razpise, vključitev v inkubator, pripravo in pregled pogodb, strateškega planiranja, birokratskih rešitev, ki so nas čakale še od prej, ko ni bilo časa za njih ter za pripravo marketinških materialov.

Hvala za pogovor in srečno!

 

Skrivnosti metodologije Scrum

15. 06. 2020

Poznate metodologijo Scrum?

V petek, 12.6., smo pri predmetu Sodobne metode vodenja projektov, gostili go. Martino Stupica Gregorič, projektno managerko pri NLB ter scrum trenerko, ki je s študenti delila znanje ravno o slednjem, torej agilni metodologiji oz. ogrodju Scrum.

  • Kaj je metodologija Scrum?
  • Kakšne so izkušnje v praksi?
  • Za katere vrste projektov je metodologija najustreznejša?

Vabljeni k branju izčrpnih odgovorov ge. Stupica Gregorič:

Metodologija Scrum ekipam pomaga reševati kompleksne izzive. Je to presuhoparna definicija?

Definicija je nedvomno presuhoparna. Scrum je okvir oz. metoda, ki omogoča reševati res kompleksne ali pa malce manj kompleksne naloge, uporabite ga lahko kjerkoli. S svojo preprostostjo in predvsem disciplino, ki je v celoti usmerjena na izvajalno ekipo – na ljudi, je scrum metoda pomočnik, da do rezultata pridemo z realnimi cilji, v časovnih okvirih, ki temeljijo na hitrosti izvajalne ekipe in ne nekih predvidevanj, ki ne upoštevajo vseh vidikov napredka v izvajanju.
Scrum okvir je sestavljen iz treh sklopov: scrum ekipe in z njimi povezanih vlog, sestankov (ali dogodkov) in orodij ter pravil, ki delujejo kot celota, se med seboj povezujejo in le kot celota delujejo optimalno. Vsak sestavni del okvirja služi določenemu namenu in je ključen za uspeh in uporabo scruma. Kakršno koli odstopanje od tega ni scrum.
Scrum okvir temelji na petih vrednotah, ki usmerjajo ekipo k uspešno zaključeni nalogi: odprtost/openeSs, saj ne glede na vse izzive, v scrum ekipi postavljamo vprašanja in iščemo pomoč, spoštovanje/respeCt, saj v scrum ekipi zaupamo, da vsak dela najbolje kot lahko in pri tem spoštujemo našo raznolikost osebnosti in izkušenj, pogum/couRage, da naredimo, kar je prav, pri tem pa nismo sami, smo ekipa, fokus/focUs, da naredimo to, kar delamo v trenutnem sprintu in zaveza/commitMent ekipe ciljem v sprintu. Scrum spodbuja sodelovanje v ekipi in povečuje zadovoljstvo celotne ekipe, zadovoljstvo pa stalno preverjamo.

Kakšne so izkušnje v praksi uporabe Scrum-a?

Govorim iz lastnih izkušenj, saj sem dolga let bila vodja projektov s poslovno in IT komponento, ki temeljijo na hierarhičnih metodah slapov z uporabo orodij, ki razvojne naloge na projektu zelo enoznačno določajo in onemogočajo fleksibilnost in izpeljavo sprememb, ki so prisotna v vsakem projektu. Sploh, če govorimo o tehnološkem razvoju digitalnih poti. Pri projektu, ki zaradi obsega traja leto dni ali več, se na trgu zgodijo vmesne spremembe – konkretno so to lahko spremembe v zakonodaji, s tem povezani vsebini, časovnih rokih in kadrih. Tu ga ni čarovnika, ki bi vse vplive lahko predvidel. Spremembam sledi potrjevanje sprememb na višjih nivojih, slabo voljo, vse večje pritiske, zamike projekta. V scrumu so tovrstne spremembe enostavneje obvladljive, saj se ekipa, ki naloge izvaja, fokusira na izvajanje v sprintih, na podlagi katerih začne meriti svojo hitrost. Ko enkrat imamo svojo hitrost, lahko začnemo govoriti o okvirnih rokih. Izvajalna ekipa skupaj z lastnikom zahtev, ki v scrumu igra ključno vlogo pri obvladovanju razvojne vsebine, oceni logično zaporedje izvedbe razvojnih nalog, na podlagi hitrosti ekipe pa lahko realneje ocenimo, kdaj bomo celoten seznam zahtev na projektu lahko zaključili. Scrum je prav zaradi svoje fleksibilnosti pri izvedbi na eni in transparentnosti na drugi strani, metoda, ki omogoča hiter in za ekipo nestresen način, kako hitro pridemo do želenega cilja.

Za katere vrste projektov je ta metodologija najustreznejša?

Scrum je najučinkovitejši pri projektih, dogodkih.., kjer se razvojna vsebina spreminja in kjer na začetku ne vemo, ali bo predvideni izdelek, produkt, rešitev, na koncu res taka, kot smo si jo zamislili na začetku. Seveda pa scrum ni enoznačno namenjen samo projektom, uvedete ga lahko za vse, kar delate, po scrumu lahko načrtujete poroko, potovanje, uvedete ga lahko v svoj vsakdan, saj vam omogoča biti organiziran na res enostaven in nestresen način, ki ga prav vsi najbolj potrebujemo. Scrum se danes uporablja v večini industrij in je, v primerjavi z ostalimi agilnimi metodami, po uspešnosti visoko na prvem mestu.

Zdaj zagotovo bolje poznamo, hvala!

Ideje za zeleno Slovenijo

09. 06. 2020

GreenVizija 2020

Greenvizija je projekt s katerim želijo v Centru energetsko učinkovitih rešitev spodbuditi mlade k iskanju svežih, trajnostnih idej in rešitev, ki bodo podjetjem v pomoč do bolj trajnostnega delovanja in upoštevanja pogledov mladih generacij. Spodbujati želijo zelena delovna mesta in oblikovati skupnost, ki jo zanimajo zelene in pametne rešitve za bolj napredno Slovenijo.

K sodelovanju so povabili slovenska podjetja, ki se zavedajo sodobnih globalnih trajnostnih izzivov in priložnosti ter mlade, nadobudne vizionarje z zelenimi idejami.

Več informacij: GREENVIZIJA

 

Mnenje študentov o online študiju

04. 06. 2020

“Kaj si študentje mislijo o online študiju?”

 

Pred kratkim smo razmišljali in pisali o online študiju in prednostih, ki jih ta oblika študija prinaša. Zakaj ravno v tem času? Vprašanje je seveda retorično. Izsledki raziskav med deležniki v izobraževanju so pravzaprav zelo opogumljajoči, če razmišljate o online študiju, saj, če ponovimo, kar 85% študentov, ki so izkusili oba načina študija, online doživlja vsaj tako kakovostnega kot klasičnega (The Learning House).

Tudi nas je zanimalo, kakšno izkušnjo so imele naše študentke in študentje, ko smo v zadnjem času vse študijske aktivnosti preselili v celoti na splet. Navsezadnje je to tudi najpomembneje. Izkušnja uporabnika, ni res? A poglejmo najprej malo po svetu.

Izkušnja študentov v ZDA

Leta 2017 je BestCollages.com opravila raziskavo med 300 izobraževalnimi uradniki in 1.500 študenti na temo online študija. Ugotovili so, med drugim, da:

  •  74% izobraževalnih administratorjev pravi, da povpraševanje po online študiju raste
  • 72% študentov je izbralo online študij zaradi želje po karieri in zaposlitvi.

Številke torej kažejo na vedno večje potrebe po kvalitetnem online študiju. Kakšne so pa izkušnje študentov? Zdaj so imeli vsi, hočeš nočeš, priložnost, da izkusijo vse plati online študija, tako da je slika nekoliko bolj jasna.

Top Hat, ameriška mobilna platforma za online izobraževanja, ki združuje preko 750 severnoameriških univerz, je med pandemijo izvedla širšo raziskavo o izkušnji online študija.

  • 48% študentov ima najraje posneta online izobraževanja
  • 41% študentov ima raje »real-time« online izobraževanja

Ella Mastin pravi, da: »Sicer sta minila šele dva tedna, a name je sprememba učinkovala zelo pozitivno. Povsem razumem socialen vidik obiskovanja šole, a dejstvo, da si lahko urnik zdaj uredim po svoje, je zame izjemnega pomena. Učim se s svojim tempom, premore delam takrat, ko čutim potrebo po tem itd. Zdi se mi, da se lahko vsi skupaj veliko naučimo iz trenutne situacije.« To je bil eden od komentarjev študentk in študentov, ki so se odzvali na članek o online študiju v času korone v New York Times.

Toda to je ameriški trg. Kako pa vse skupaj doživljajo naši študentje?

Izkušnja študentov na GEA College

Lučka Žunič, študentka 2. letnika Podjetništva ter predsednica Študentskega sveta GEA College: »Sama imam z online študijem super izkušnjo. Načinu dela sem se hitro prilagodila, tako da pri tem večjih težav nisem imela. Študij na daljavo mi omogoča, da svoj čas bolje razporedim in ga zares izkoristim. Ugotovila sem, da predavanjem lažje sledim in si snov bolje zapomnim. Tudi predavatelji so se novemu načinu dela dobro prilagodili, tako da je komunikacija med nami še vedno enako dobra kot prej. Enega izmed izzivov pa predstavljajo pisni izpiti, ki so formirani drugače, kot smo navajeni, zato se študentje nanje še privajamo. No, ena velika prednost online študija je, da lahko zjutraj spiš dlje, pa vseeno ne zamudiš na predavanje. 😉 Online študij mi omogoča več svobode, zato menim, da bi taka oblika študija lahko postala del mojega vsakdana.«

Anketa, ki smo jo pred kratkim izvedli med 241 študentkami in študenti, je pokazala, da se skoraj 70% odstotkov vprašanih strinja z Lučko. Enak delež trdi, da so na spletnih predavanjih aktivni in da sodelujejo. Še nekoliko več jih je ostajalo v stikih s kolegicami in kolegi.

  • 68% je zadovoljnih z uporabnostjo vsebin, ki so bile podane na daljavo
  • 74% je zadovoljnih s podporo mentorjev in fakultete
  • 70% tistih, ki vidijo prednosti v online študiju oziroma se njihovo mnenje ni spremenilo

Sicer za nas (Slovence) ne velja, da smo med dovzetnejšimi narodi za spremembe, a po nedavni izkušnji sodeč se na pozitivne izkušnje lahko hitro odzovemo z istim predznakom. V kolikor bi želeli opraviti »še en krog« izkušnje online študija ter si odgovoriti na kakšno dodatno vprašanje, smo na GEA College pripravili BREZPLAČNI TEST ONLINE ŠTUDIJA, kjer boste lahko izkusili vse prednosti ter pridobili koristne informacije, če je to morda prava izbira za vašo prihodnost.

Vabljeni!

Ena na Ena z Natašo Vrenko

26. 05. 2020

“MBA študij je več kot izpolnil moja pričakovanja. “

Nataša Vrenko, danes zaposlena v velikem mednarodnem podjetju, kjer dela v računovodstvu, je pred časom zaključila študij MBA. In to ne kjerkoli. Po priporočilih očetovega poslovnega partnerja je izbrala UNYP, a takrat je morala za to še v Prago. Izziv je bil dovolj velik, pravi, saj v novem okolju ni imela svojih prijateljev in družine. Navezati je morala nove stike z novimi ljudmi in sošolci, ki so prihajali iz vseh koncev sveta. A (mednarodne) izkušnje, ki jih je pridobila v času študija in bivanja v tujini, so ji danes v veliko pomoč.

Kakšni so bili vzgibi za vpis, kakšni so bili strahovi, povezani z odhodom v tujino ter ali so bila pričakovanja izpolnjena? Več o tem v pogovoru.

Nataša, kaj vas je pripeljalo na UNYP? V katerem delu kariere ste se nahajali tedaj?

Že kot osnovnošolka sem sanjala, da bom nekoč študirala v tujini. Kot mnogi mladi sem imela skrito željo, da bi že srednjo šolo obiskovala izven slovenskih meja. Ampak vse do zaključka dodiplomskega študija bolonjskega programa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer Denar in finance, je ostalo zgolj pri želji. Nato pa je končno prišel trenutek, ko sem se lahko vpisala na MBA program. Za UNYP sem slišala preko očetovega poslovnega partnerja, ki je imel sina na tej univerzi. Glede na to, da sem o njih slišala toliko pozitivnega, odločitev ni bila težka.

 

 

Katere pomisleke ste imeli pred vpisom na MBA študij, če ste jih imeli? Vas je bilo česa strah?

Pomislekov glede odhoda v tujino nisem imela. Tudi glede uspeha oziroma neuspeha ni bilo negotovosti. Preprosto sem se vrgla v to in potem sproti reševala različne situacije. Res je, da sem prvotno želela opravljati drug program, ampak mi je bilo s strani UNYP-a svetovano, da je zame MBA primernejši. Edini strah je bil pravzaprav povezan z nekaj let staro poškodbo hrbtenice, saj zdravljenja nisem prejela takoj, ampak šele z zamikom, ko sem si ga lahko privoščila samoplačniško. Zato tudi nisem imela občutka, koliko napora moje telo lahko zdrži. Tako je bila prva resna ovira že sama vožnja v tujino, saj sem kot sovoznica v vozilu težko zdržala 50 km neprekinjene vožnje. S pomočjo mame, sčasoma pa še očeta, sem lahko (včasih težje, včasih lažje) prešla tudi to oviro.

Kaj vam je bilo pri študiju najbolj všeč?

Najbolj mi je bil všeč človeški odnos s strani profesorjev in ostalih zaposlenih na UNYP. Profesorji so videli, da sem poškodovana in so mi tekom celega študija stali ob strani. Ne sme se spregledati tudi njihove strokovnosti in sledenja novim trendom, kar je v teh hektičnih časih izjemno pomembno. Ljudem, še posebno zaposlenim, pa omogočijo pridobiti veliko novitet na enem mestu.

Je študij izpolnil vaša pričakovanja?

Študij je več kot izpolnil moja pričakovanja. Žal mi je samo, da v tistem času nisem bila fizično sposobna ves čas delati, ker bi lahko še hitreje vso pridobljeno znanje uporabljala v vsakdanjih situacijah. Nisem pričakovala tako osebnega odnosa s strani profesorjev, nisem pričakovala tako uveljavljenih profesorjev in znanih študentov, tudi vsi gostje so bili zanimivi. Nekoliko me je presenetil tudi tempo, čeprav sem pričakovala naporen študij. Hitrost, s katero smo drveli skozi proces je bila včasih precej visoka in intenzivna. Ko sem opravila zadnje obveznosti na univerzi in sem pogledala na situacijo z drugega zornega kota, sem bila res pozitivno presenečena in tudi ponosna, da mi je uspelo narediti toliko ob mojem takratnem stanju.

 

 

Kakšen zasuk ste doživeli v karieri po študiju?

Svojo prvo redno službo sem dobila v tujini deset dni po opravljeni diplomi v času, ko je gospodarstvo že počasi prihajalo iz krize, a povpraševanj po novi delovni sili še ni bilo veliko. Mislim, da je že to bil prvi dosežek na karierni poti. Dve leti sem tudi delala v enemu izmed Big4 podjetij, sedaj pa delam v računovodstvu v mednarodnem podjetju. Kljub temu, da še nisem dobila priložnosti dela na področju, za katerega sem se specializirala, mi vsa pridobljena znanja in pogledi na poslovanje podjetja pride prav čisto vsak dan. Če me sprašujete po večjem ali hitrejšem napredovanju, tega še nisem doživela. Vem, da posameznik, ki dela na primer v računovodstvu, financah in bančništvu potrebuje svoj čas, da zajame vse potrebno znanje. Zato vem, da bo tudi ta čas prišel.

Kako se MBA lahko primerja z ostalimi študiji ali študijem, ki ste ga opravili?

Primerjava med MBA in ostalimi univerzitetnimi študiji ni ravno lahka. Dodiplomski študij mi je dal ogromno; dobro teoretično podlago, “ekonomski” način razmišljanja, izpopolnjeno disciplino in notranjo motivacijo za delo in študij, poslušanje slovenskih strokovnjakov itd. Vse to mi je prišlo prav na MBA študiju. Teoretično podlago sem podkrepila s praktičnimi primeri. Brez discipline, železne volje in notranje motivacije, mislim, da mi ne bi uspelo priti čez najbolj krizne trenutke. Znanja slovenskih strokovnjakov pa sem lahko povezala z znanji tujih strokovnjakov in novimi trendi. Rekla bi, da je MBA dobro nadaljevanje dodiplomskega ali podiplomskega študija.

Kaj bi odgovorili nekomu, ki se zanima za MBA, a ni povsem prepričan?

Če si tega želiš, pojdi in se ne sprašuj ali ti bo uspelo ali ne. Veliko bo odrekanja, veliko učenja in neprespanih noči. Verjemi pa, da če si tega res želiš, bo vse povrnjeno s praktičnim znanjem, novimi poznanstvi s celega sveta in iz različnih zaposlitvenih profilov ter možnostjo srečanja ljudi, ki jih v goste pripeljejo profesorji, o katerih lahko samo sanjaš ali pa slišiš o njih iz revij ali interneta. Vse to enkrat pride prav.

Za to so potrebni pogum, ambicije, ciljna usmerjenost in še enkrat pogum. Sogovornica je in ima očitno vse od naštetega. Tudi vam želimo podobne poti!

 

Mladi podjetnik 2020

25. 05. 2020

Mladi podjetnik – zmagali sta varnost in družbena odgovornost!

Zmagovalki letošnjega tekmovanja Mladi podjetnik, ki ga organizira GEA College, Fakulteta za podjetništvo, prihajata iz ŠC Ptuj Ekonomska šola. Lucija Beranič in Fanika Čuš sta pod mentorstvom ge. Patricije Koler postavili varnost na prvo mesto ter z obeskom z vgraviranim sporočilom »Furaj 0,0« najbolj navdušili! Občutke navdušenja pa na GEA College lahko delimo pravzaprav o vseh tekmovalcih, saj večina pokazala izjemno mero zrelosti, sicer eno ključnih lastnosti pravih podjetnikov. Priprave na tekmovanje so potekale od začetka šolskega leta, zato smo še posebej ponosni na vse udeležene, da smo ga navkljub izzivom, uspešno izpeljali. Tokrat v online obliki.

Na letošnjem tekmovanju, že 24. po vrsti, se je v polfinalu med seboj pomerilo 15 ekip s 7-ih srednjih šol iz celotne Slovenije, v superfinale pa so se uvrstile 4 najboljše. Dijakinje in dijaki so svoje rešitve predstavili šest članski komisiji, v kateri so bili Vera Nunič iz Tehnološkega parka Ljubljana, direktorica 500 podjetnic Marta Turk, mag. Jernej Pirc, direktor BNI Slovenija, Andrej Šolinc direktor CEED ter predavatelja z GEA College doc. dr. Mitja Jeraj in doc. dr. Dario Berginc, MBA. Njihova naloga je bila oceniti pripravljene študije izvedljivosti poslovnih idej. Zanimalo jih je, kako dobro so tekmovalci raziskali trg ter zasnovali marketinški načrt, kako inovativna je ideja, kakšna je finančna projekcija ter seveda sama predstavitev naloge.

Letošnje rešitve so, vsaj v primerjavi s preteklimi leti, bolj poudarjale družbeno odgovornost, zadovoljevanje človekovih najosnovnejših potreb in se osredotočale na aplikativnost. »Ponovno smo skupaj lahko osvetlili to plat podjetništva, ki je poleg inovativnosti, ki jo sicer zelo radi spodbujamo, izjemno pomembna, v današnjem času morda še toliko bolj. Sanjajmo o velikih, novih idejah, a ne pozabimo, da moramo kot podjetniki te sanje tudi uresničiti ter trgu ponuditi konkretne rešitve. Pretekla leta smo bili priča velikemu številu tehnoloških aplikacij, letos pa so tekmovalci pokazali, da razumejo, da bo vedno prostor za storitve in produkte«, je na vprašanje, kaj je bilo letos drugače, odgovoril član komisije doc. dr. Mitja Jeraj. »Zmagovalki sta nas prepričali s sporočilom, ki ga njun obesek pošilja med ljudi. Vsake toliko se moramo ljudje spomniti, kaj je tisto, kar je zares pomembno ion varnost je zagotovo med temi potrebami. Tudi dejstvo, da sta svoj produkt že preizkusili na trgu ter celo prejeli zanj podpora s strani nekaterih organizacij, priča, da je ideja dobra. Majhen obesek z velikim pozitivnim sporočilom in upam, tudi vplivom«, je še dodal.

Dekleti iz zmagovalne ekipe, ki sta za nagrado prejeli enoletno šolnino za študij Podjetništva na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, sta v izjemni predstavitvi prikazali, kako je v delu države, iz katerega prihajata, alkohol na cestah resen problem. Izpovedali sta tudi osebno zgodbo prijatelja ter se med projektom celo udeležili tečaja varne vožnje. Na vprašanje, kateri izzivi so bili zaradi specifičnosti situacije največji, je Fanika odgovorila: »Trenutno stanje nama ni povzročalo velikih težav, saj sva večji del naloge tako že imeli končan. Tisto, kar pa je bilo treba popraviti ali se izpopolniti sva se skupaj z mentorico ali kar sami dogovorili preko Zooma.« Glede nasvetov za generacije za njima, pa Lucija: »Mnogokrat je najbolje, da gremo enostavno v akcijo in začnemo delati na svoji ideji. Čas bo pokazal, ali bo posel zaživel ali ne. Tako je bilo tudi pri najini ideji, saj je bil najtežji korak stopiti z obeski 0,0 šofer direktno v prodajo.« Njuno mentorico go. Patricijo Koler pa smo vprašali, če je bilo zaradi posebne situacije dijake težje motivirati. Dejala je: »Večino predpriprav in dela sta tekmovalki opravili že pred karanteno. Kasneje pa sta se dijakinji povezovali s pomočjo video konferenc, da sta lahko dokončali študijo izvedljivosti. Kot mentorica sem se z dijakinjama veliko pogovarjala o samem projektu, jima zastavljala različna vprašanja in ju s tem spodbujala k razmišljanju in reševanju izzivov. Seveda pa sem poskrbela za spodbudne besede takrat, ko je motivacija z njune strani nekoliko upadla. Pravzaprav nisem imela težkega dela, saj sta se dijakinji zelo odgovorno lotili tega projekta. Mentorstvo tega projekta je bil zame izziv, s katerim sem potrdila, da je vloga mentorja prav v tem, da si naši dijaki upajo, pridobljena znanja uporabiti v praksi.«

A tudi ostale ekipe, predvsem preostali super-finalisti, so navdušili z družbeno odgovornimi idejami in občutkom za podjetnost. V super finale so se uvrstili še dijaki iz Srednje ekonomske šole Ljubljana, ki so predstavili Safety Necklace in zasedli drugo mesto, dijaki iste šole s projektom Multifunkcionalno pohištvo, ki so bili tretji. Prve tri ekipe so letos prejel tudi posebno nagrado, in sicer polletno članstvo v Inkubatorju Gea College.

Zanimalo nas je tudi, kako je bilo vse skupaj videti in doživeti iz komisijskega (online) stola. Mag. Jernej Pirc: »Občutek sem imel, da so letos dijakinje in dijaki celo nekoliko bolj sproščeni med predstavitvami. Morda je temu botroval tudi način, saj so bili za svojimi ekrani. Vsekakor pa me je navdušilo to, da so s poslovnimi idejami pokazali, da razumejo čas, v katerem smo se znašli, in da razumejo osnovne potrebe ljudi. Danes smo se zopet znašli v času, ko smo opozorjeni na zadovoljevanje osnovnih potreb, potreb po bližini in varnosti in veseli me, da se tega zavedajo tudi mladi. Tudi podjetniško so mi bile ideje zelo všeč, delovale so enostavne, aplikativne in izvedljive. Prihodnost Slovenije je res lepa. In varna;).«

Hvaležni in ponosni smo lahko na vse udeležene, da so izpeljali tekmovanje v drugačnih pogojih ter le te sprejeli kot izziv, kar pa je navsezadnje kakovost pravih podjetnikov!

Voditeljstvo v kriznih časih

20. 05. 2020

Kako voditi v kriznih časih?

Kako se je vloga voditeljev sedaj, ko se je delo preselilo v naše domove, spremenila? Kako naj skrbijo za nemoteno delo ekip ter kakšno komunikacijo naj uberejo? Kako se odzivamo v različnih situacijah?

V tokratnem intervjuju smo nekoliko premešali karte. Poprosili smo dva predavatelja na MBA programu, da se preizkusita v vlogah izpraševalca in intervjuvanca. Spraševal je Sotiris Karagiannis, odgovarjal pa dr. Carlos Davidovich, strokovnjak na področju nevro-managementa in nevro-marketinga ter je, tako kot g. Karagiannis, MBA predavatelj.

Vabljeni k branju!

Karagiannis: Torej, Carlos, naša družba gre skozi težke čase, ki jih je prinesel Covid-19. V čem se ta kriza razlikuje od ostalih?

Davidovich: Mislim, da se predvsem zelo dobro kaže naš preživetveni nagon. To vključuje tudi čredno reakcijo v primeru toaletnega papirja ipd. Trije tipi možganov (reptilski: instinkti, limbični: čustva in prefrontalni: racionalnost) različno vplivajo na naše reakcije v različnih trenutkih. V krizni situaciji pobudo prevzame reptilski del oziroma tip in odziv gre po principu: boj – zamrznitev – beg. Takrat se deaktivira racionalni del, zato nismo sposobni razmišljati preudarno. Izgubimo nadzor.

Karagiannis: Če prav razumem, smo sedaj, v primerjavi s prejšnjimi krizami, »zmrznili« in »zbežali«?

Davidovich: Res je. Razloge pripisujem predvsem negotovosti. Možgani so zelo občutljivi glede manka informacij in trenutna situacija nam streže prav s tem. Tavamo v negotovosti, informacije vseh vrst nas vsakodnevno »bombardirajo« z vseh strani, ne vemo, na katero bi se oprli in tako naprej. Poleg tega pa se je vse skupaj odvilo prehitro.

 

 

Karagiannis: Lahko pojasniš, zakaj se ljudje kljub vsemu odzivamo tako različno?

Davidovich: To je seveda povezano z različnimi osebnostmi. Nekateri delujejo zelo proaktivno in neodvisno, saj so prepričani, da imajo nadzor nad svojo prihodnosti, drugi se počutijo, da so rešitve izven njihovega dosega in so raje odvisni od drugih in tako naprej.

Karagiannis: Poleg osebnosti, kaj še vpliva na naše odzive na situacijo, za katero nihče ne ve, kako se bo razvila oziroma zaključila?

Davidovich: Ko kriza traja dlje od pričakovanega, se morajo možgani prilagoditi. Obstajata dve fazi. Preživetvena in kooperativna. Vsi razumemo, da se, ko delujemo skupaj in ne sami, premikamo hitreje in bolje. Zato smo priča tudi toliko primerom altruizma, sočutja in solidarnosti. Zdrav čredni nagon, ki ga zagotavlja občutek varnosti, torej.

Karagiannis: Preidiva na korporativno okolje, velja? Kako lahko voditelji uporabijo omenjene informacije za namen učinkovitega vodenja v kriznih časih?

Davidovich: Voditelji morajo poskrbeti za ustvarjanje okolja, ki omogoča psihološko bližino. Ljudje se morajo počutiti povezani med seboj. S sodobno tehnologijo je seveda danes to bistveno lažje. Naloga voditeljev je, da so prisotni. Morajo zagotavljati občutek, da imajo stvari pod nadzorom in da vedo, po kateri poti hodijo in vodijo.

Karagiannis: Toda ravno v kriznih časih se voditelji pogosto zatečejo k avtoritativnim prijemom ter izkazovanju nezaupanja.

Davidovich: Drži, da smo priča tudi primerom, kjer se managerji vrnejo k slabim navadam mikroupravljanja. To velja sicer predvsem za tiste z malo vere vase in svoje voditeljske sposobnosti. To so managerji, ki jih vodi reptilski del možganov, torej preživetven, kar pušča malo prostora za uporabo logike in emocij. Tako stežka vidijo smisel v sodelovanju.

Karagiannis: Take managerje je najbrž težko v kratkem času spremeniti. Kako naj se torej ostali odzovemo?

Davidovich: Rešitev je v vključitvi vseh deležnikov v proces. Vsi smo del trenutne realnosti, vsi jo ustvarjamo in nihče pravzaprav nima formule, kako situacijo rešiti. Ne iščimo izgovorov, vsi smo odgovorni. Voditelji morajo kar se da hitro ustvariti nove rutine za svoje ekipe. Naši možgani bodo z veseljem zamenjali ustaljeno prakso z negotovostjo. Voditelji naj skrbijo za redno in pogosto komunikacijo, ni pa treba, da so tudi vedno protagonisti. Odgovornost in pobude naj se delijo.

Karagiannis: Sliši se dobro. Vsi smo že bili del sestankov, ki so trajali v neskončnost in kjer so govorili samo nadrejeni, ostali pa potem nismo vedeli, kaj in kako. Bi še kaj predlagal?

Davidovich: Voditelji naj ustvarijo konkreten načrt za delo in počitek ekipe. Zgradijo naj interno komunikacijsko mrežo. Kdo govori s kom v urgentnem času? Vsak mora imeti dostop do vsaj ene telefonske številke za nujne primere. Voditelj je del te mreže, ne pa oseba, ki jo kliče vsak, ki se mu zatakne.  Ekipa mora biti zaposlena, cilji morajo biti postavljeni.

In ne pozabite, kaj pravita Frances Rei in Anne Morriss v njuni knjigi »Unleashed: The Unapologetic Leader’s Guide to Empowering Everyone Around You«: voditeljstvo ni nič drugega kot opolnomočenje drugih kot rezultat vaše prisotnosti in zagotovitev, da se učinki vidijo v času vaše odsotnosti.

 

 

Zavezništvo za zeleno okrevanje gospodarstva

15. 05. 2020

#ZELENOOKREVANJE

GEA College smo s ponosom del nacionalnega zavezništva za #ZELENOOKREVANJEGOSPODARSTVA, ki svet vrti v smer, kot jo tudi sami vidimo.

Gibanje se zavzema ukrepe, ki podpirajo in spodbujajo rešitve, ki so usmerjene v prihodnost, inovacije in modernizacijo gospodarstva. Zasnovani morajo biti tako, da vsem dajejo priložnost, da se preusmerijo v zeleno in se digitalizirajo.

Prepričani smo, da iz te krize lahko skupaj stopimo še bolj modri in seveda prijaznejši do našega lepega planeta!

Več informacij: ZA ZELENO OKREVANJE GOSPODARSTVA

Online študij

15. 05. 2020

“Je online študij del (nove) prihodnosti? Mi smo za.”

V zadnjih mesecih se je promet na spletu izjemno povečal, s pridom smo namreč izkoristili možnosti, ki so nam dane, da se je svet lahko vrtel naprej. Službeni in poslovni sestanki so potekali preko različnih aplikacij za konferenčne klice. Tudi izobraževalne institucije smo ravnale odgovorno in se docela preselile na splet. Za nekatere je bil to večji izziv, nekatere, ki online študij tudi sicer izvajamo, pa je bil prehod nekoliko lažji. Tako smo vsi vpeti v izobraževalne procese lahko do potankosti izkusili, kaj online študij prinaša ter se o tem še kaj novega naučili.

Ni skrivnost, da je v zadnjih letih skokovit razvoj v (mobilni) tehnologiji prinesel spremembe v tudi v kakovosti online študija. Je zato morda nastopil čas, da naredimo korak bližje spletnemu načinu pridobivanja znanja? Če sklepamo po odzivih študentov, je odgovor pritrdilen.

Pa je online študij res nekaj novega?

Še zdaleč ni. Korenine študija na daljavo segajo globoko v čas pred internetom, čeprav se to sliši skoraj protislovno. Da pa se ne podamo preveč nazaj v čas, vam postrežemo zgolj z eno letnico. 1728. Da, prav ste prebrali. Takrat je namreč Caleb Phillips je v časniku Boston Gazette pričel s serijo pisanih izobraževalnih člankov. Mar ni to študij na daljavo?

Veliko let kasneje, natančneje 1960, je univerza v Illinoisu (ZDA) uvedla intranet sistem za študente, ki so tako lahko dostopali do posnetih predavanj in ostalega gradiva. Leta 1976 je bil ustanovljen prvi online kampus, kjer so študentje pridobivali znanje izključno preko telefona, televizije, radijskega sprejemnika ter posnetih gradiv. »A zares« se je pričelo 4 leta kasneje s pričetkom dobe interneta in takrat smo dobili že prve obrise online izobraževanja, kot ga poznamo danes. Seveda se je v tem času tehnologija tako drastično spremenila, da tisti času delujejo prahistorični. Prenos podatkov, mobilni telefoni, ki pravzaprav niso več telefoni, internet na vsakem koraku, enostavnost uporabe in tako naprej so dejavniki, ki so močno dvignili raven kakovosti online izobraževanja.

Prednosti online študija

Čas

Z ozirom na to, da smo ljudje izjemno občutljivi, ko upravljamo s svojim časom, je ravno ta kategorija morda celo najpomembnejši dejavnik, ko se študenti odločajo za online študij. Če predavanja niso vezana na vnaprej določen urnik, se jih lahko udeležijo v času, ko njim najbolj ustreza, in ko so najbolj zbrani. Službene in ostale obveznosti tako lažje dobijo svoj prostor v urniku. V kolikor so predavanja po urniku, je pa pomemben prihranek časa pri vožnji oziroma potovanju do fizičnih učilnic ter s tem povezana tudi ekološka dobrobit, saj zmanjšamo svoj ogljični odtis.

Kakovost

»Toda, ali ne bom pridobila več znanja preko tradicionalnega načina študija?«, je morda najbolj pereče vprašanje negotovih študentk in študentov, ko se odločajo za online študij. Pri podjetju IBM so ugotovili, da se udeleženci online izobraževanj uspejo naučiti do petkrat več snovi preko multimedijskih kot pa preko klasičnega načina. Eden od razlogov za to leži v »doziranju« vsebin in snovi z lastno hitrostjo, sebi prilagojenim načinom in količino.

Pred osmimi leti so na Babson College izvedli raziskavo, kjer je kar:

akademikov označilo online študij za vsaj tako kakovostnega kot tradicionalnega vodilnih ljudi v izobraževanju menilo, da bo online študij ključen na dolgi rok

 

Nekoliko novejša raziskava (2018), ki je bila vodena pod okriljem The Learning House, je pokazala, da je:

študentov, ki so se posluževali obeh oblik študija, označilo
online način za vsaj tako kakovostna kot klasičnega
vprašanih bilo mnenja, da je online študij kakovostnejši

 

Online diploma vs. Klasična diploma

Diplome pridobljene na online študiju že kar nekaj časa uživajo velik ugled in se lahko kosajo s klasičnimi. Med prvih 18% vseh diplom v Veliki Britaniji se uvršča online diploma University of Essex (91 točk).


Optimizacija študijskega procesa

Online študij poskrbi tudi za več sprotnega ocenjevanja, kar navsezadnje optimizira proces študija. Raziskava, ki so jo opravili na Harvardu, je pokazala, da je sprotno ocenjevanje prepolovilo število motečih dejavnikov med študijem, potrojilo zapisovanje koristnih informacij ter obdržalo za kar 25 odstotkov višjo zbranost kot pri klasičnem načinu.

 

Strah ali negotovost pred novostmi sta najbrž povsem normali reakciji človeka. Tako je tudi z morda novimi načini študija, ki so nam vedno bolj dostopni. Da skupaj preženemo dvome, smo na GEA College brezplačni test online študija, kjer boste lahko izkusili vse prednosti ter pridobili koristne informacije, če je to morda prava izbira za vašo prihodnost.

Pogovor z Manco Korelc

11. 05. 2020

“LinkedIn je potrebno razumeti kot orodje.”

Pred nekaj dnevi smo na izjemno dobro obiskani spletni delavnici gostili trenerko za komuniciranje na družbenih medijih in poznavalko za LinkedIn Manco Korelc. Ker je tema še kako aktualna, a obenem morda še vedno nekoliko nepoznana, smo jo poprosili za kratek pogovor o tem profesionalnem družbenem omrežju.

Vabljeni k branju.

Manca, kako dobro podjetniki poznajo prednosti LinkedIn-a in kako dobro ga znajo uporabljati?

Pri nas je uporaba LinkedIna (v nadaljevanju LN) v prvi fazi in raste. Podjetniki ga za zdaj še preveč razumejo kot medij in še premalo kot orodje. Uporaba LN je večplastna – eno je uporaba za urejanje profila, drugi korak je pisanje vsebin, ogromno prostora je še za aktivno iskanje poslovnih priložnosti (prospecting). LN ima svoje zakonitosti, ko gre za prodajo z LN oz. t.i. social selling in tukaj je ključno izobraževanje.

Kako pomembno je to omrežje za kariero, lahko podprete tudi s kakšno statistiko?

V SLO je 361.000 uporabnikov (vir: https://napoleoncat.com/stats/linkedin-users-in-slovenia/2020/04), na globalni ravni govorimo o 675 mio. ko govorimo o razvoju kariere, naj omenim, da je LN najprej služil za matchmaking med delodajalci in iskalci zaposlitve, kasneje se je razvil v pravi prodajni BI tool. Prav LN je tisto orodje, ki te vodi vse od začetka kariere, iskanja prve zaposlitve, kasneje menjave delovnih mest, predvsem pa je LN tisti, ki omogoča upravljanje s socialnim kapitalom, ki je eno ključnih dimenzij v poslu, ne glede seniority level in fazo kariere.
Z LN lahko najdemo delovno mesto (v tem trenutku več kot 700 delovnih mest za Slovenijo, pred »korono« je bilo dvakrat več), se povežemo s podjetjem in osebo, ki je odgovorna za delovno mesto. Nikjer drugje v digitalnem svetu ne moremo na tako ustrezen in pravilen način komunicirati v tem kontekstu kot na LN.

Katere osnove mora vsak podjetnik poznati o uporabi LI? Koliko potenciala znamo izkoristiti?

Predvsem je pomembno razumeti, da je LN del v prodajnem procesu in da je LN profil veliko, veliko več kot online življenjepis. Razumeti je treba zakonitosti LN, bonton komunikacije, nato moramo razumeti, kdo so naši ciljni kupci in kaj so njihovi izzivi, kako poteka prodajni proces in na kakšen način lahko LN uporabimo za naš posel. Brez te domače naloge LN ne bo učinkovit.
Potenciala je še veliko, izkoristiti pa ga bomo znali, ko bomo razumeli, da je LN orodje, ki lahko deluje samo, če ga znamo uporabljati in če ga uporabljamo konsistentno. LN rada primerjam z mailom – mail nam ne bi služil kot orodje, če ga ne bi dnevno odpirali, brali in pisali mailov. Z LN je podobno, le da so seveda tukaj aktivnosti drugačne.

Kako se omrežje vključuje v prodajni proces?

To je seveda odvisno od posameznega podjetja, ampak za vse prodajnike je LN orodje za grajenje kredibilnosti podjetja in posameznikov (zaupanje je pogoj za sklenitev vsakega B2B posla), iskanja in nagovora potencialnih leadov ter negovanje odnosov z obstoječimi.
Lahko rečem, da se LN z določenimi aktivnostmi vključuje v vsako fazo prodajnega procesa.

V katero smer se bo omrežje po vašem mnenju razvijalo?

LN se v določenih vidikih zelo približuje FB – novi »featurji« so LN live, LN events, prihajajo tudi stories. LN zelo spodbuja komunikacijo, vključenost, zato dodaja takšne funkcionalnosti. Že davno ni več tog, profesionalni medij, kakor se je tudi sicer poslovna komunikacija zelo omilila. Verjamem, da imajo družbena omrežja pri tem ključno vlogo. Seveda pa ne bo postal novi FB (čeprav ga mnogi uporabniki tako razumejo, kar je velika napaka), s takšnimi funkcionalnostmi nas uči, kako komunicirati z našimi strankami, tudi v B2B poslu. LN je izjemen pokazatelj, kako pomembno je razumeti H2H v zgodbi.
Zmagovalci bodo podjetja, ki bodo razumela težo orodja LN, izobrazila svoje zaposlene in dodala LN na tedensko agendo kolegijev, kjer bo govora o tem, kakšne vsebine mora marketing pripraviti, da bo prodaja lahko uporabila pri iskanju leadov, in kje lahko VSAK zaposleni prispeva za dobro podjetja. Da pa lahko razumemo vse te aktivnosti, je treba narediti domačo nalogo: kaj želimo doseči, kdo so naši kupci in kako se zaposleni vključujejo v komunikacijo podjetja.

Kje so še rezerve?

Ravno v zadnji povedi prejšnjega odgovora. LN bomo v polnosti izkoristili, ko mu bomo dali takšno težo, da ga bomo uporabili vsaj na tedenski bazi. Dokler bomo iskali izgovore »nimam časa, da se še z LN ukvarjam«, bo LN vse priložnosti odnesel h konkurenci.

Manca, hvala za pogovor in srečno!

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial