od ideje do končne rešitve

19. 02. 2021

Pot od ideje do končne rešitve in vse vmes

Dnevnih 60.000 misli posameznika poganja tretji kamen od sonca

 

V tokratnem blogu pišem o transformaciji iz podjetniške ideje do končne rešitve in o vmesnih pomembnih korakih, ki jih podjetnik mora ustrezno premagati, da pride do svetega grala podjetništva – uspeha.

Trenutek, ko podjetnik dobi podjetniško idejo – in kaj sedaj početi z njo?

  1. Ideja iz jasnega

Ideja v naših glavah nastane s povezovanjem informacij in raznih dražljajev iz okolice. Na dan skozi glavo švigne okoli 60.000 misli. In podjetniška ideja je ena kombinacija naših misli. Ko uspemo najti pravo idejo je za nas to eureka. Preblisk. Hitro jo ponotranjimo, vzljubimo in se odpravimo na misijo, da bomo to idejo izpeljali do konca – do uspeha.

  1. Hitra raziskava trga

Preverimo, če rešitev za našo idejo že obstaja. Preverimo obstoječo konkurenco z raznimi poslovnimi imeniki (Gvin, Bizi, Ajpes), naredimo pregled socialnih medijev, forumov… Preverimo panogo (GZS, OTZ, SURS). Vključimo v proces različne relevantne deležnike. In se odločimo za izdelavo rešitve. Lahko pa na tej točki zaključimo in iščemo novo idejo ali problem. Nadaljujemo!

  1. Izdelava verzije 1 (prototip)

Cilj je, da čim hitreje in čim ceneje naredimo preprost prototip, a dovolj dober da lahko dobimo koristne povratne informacije s strani potencialnih kupcev. Prototip za katerokoli idejo je cenejši in enostavnejši, kot podjetnik sprva misli. Obstaja nešteto brezplačnih orodij, ki so lahko podjetniku v pomoč npr.: wix.com, canva.com, invisionapp… in so enostavna za uporabo prototipi pa dovolj dobri, da se lahko prodajajo.

  1. Produkcijska verzija

Je skupek učne krivulje preteklih verzij prototipov. Se izoblikuje, ko imamo potrjeno ujemanje produkta in trga – krut postopek, ki ga redki podjetniki naredijo. Saj gre za test na vzorcu strank pri katerem podjetnik napove odvzem produkta iz trga. To seveda dela v “znanstveno-podjetniške namene”, ker meri odziv. Če 40% vprašanih vzorčnih kupcev izrazi nezadovoljstvo z odvzemom – potem ima podjetnik ujemanje produkta s trgom in je lahko mirnejši. Takrat lahko reče, da ima produkcijsko (končno) verzijo produkta.

Disclaimer: točke 1-4 so različno časovno dolge in zahtevne, odvisno od podjetnika in ideje.

Ko se pogovarjam s podjetniki, ki se prvič podajajo v svet velikokrat navajajo spodnje mite.

Miti o idejah:

  1. “Nočem govoriti o moji ideji, ker mi jo bo kdo ukradel”
  2. “Moja ideja je vredna 1.000.000 pre-money value…”
  3. “Povem ti idejo, če podpišeš NDA.”
  4. “Sam še tale feature razvijemo, poj smo pa res zmagal”

 

Odogovori na mite:

  1. Nič narobe, če ne želi podjetnik govoriti o svoji ideji. Samo potem je najverjetneje obsojen na propad. V takem primeru bodite s takšnimi ljudmi solidarni in jih napotite, da se vsaj s potencialnimi strankami pogovarjajo o svoji ideji / rešitvi – če ne, bodo morali vse svoje izdelke sami kupiti, da bodo kaj zaslužili (oksimoron).
  2. Težko kdorkoli verjame, da je lahko neka podjetniška ideja vredna 1.000.000 EUR. Kako dokazati vrednost takšne ideje – saj gre vendar za pusto idejo? Lepo je videti, da se podjetniki cenijo visoko, a mora bit utemeljeno. Svetujem realno vrednotenje, predvsem pa vrednost na papirju (paper value) ni enaka dejanski vrednosti. Ideja sama po sebi je vredna nič, izvedba šteje!
  3. NDA je resen dokument. Ima težo in svoj namen o nerazkrivanju zaupnih informacij med dvema poslovnima subjektoma. Ko slišim NDA si rečem “pismo, tale je pa vsaj iz farmacije, NASE, al pa nenormalno šteka pravo”… Vse OK. Samo podjetnik ima druge skrbi na začetku, kot pa googlanje o “NDA template-ih”. Predlagam, da verjamete v svojo idejo – ker jo boste vi izpeljali – ne tisti, ki vas posluša.
  4. Klasični primer “overdevelopment-a”, nekje se je potrebno ustaviti z razvojem lastnosti. Predlagam 3 lastnosti za prototip. Vseeno je razvoj dodatnih lastnosti vedno dobrodošel, ampak najprej vprašajte obstoječe stranke, ali so pripravljeni plačati več za produkt, če razvijete dodatno lastnost. Samo, če dodatna lastnost predstavlja vrednost in so stranke pripravljene plačati več je razvoj upravičljiv.

AHA-moment

Znanost si ni enotna glede števila misli, ki jih imamo tekom dneva. Različni avtorji in publikacije navajajo med 6.000 in 80.000. Resnica je verjetno nekje vmes. Resnica za vašo podjetniško idejo pa je med potencialnimi kupci in ne v vaši glavi.

Držite se miselnosti: Ask. Fail-fast. Repeat.

David Arnež, vodja Inkubatorja GEA College

Za virtualno kavo mi pišite na david.arnez@gea-college.si

 

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial