Zapisala: Sandra Krinickyte
V zadnjih letih je socialno podjetništvo postalo globalna tema, ki je zelo aktualna tudi na ravni Evropske unije. Pobuda za socialno podjetništvo, ki jo je v svojem sporočilu leta 2011 zapisala Evropska komisija, je sprožila debate o socialnem podjetništvu v vseh državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji. Nekateri tudi menijo, da je socialno podjetništvo prihodnost sodobne družbe. Torej, kaj je socialno podjetništvo in zakaj je v zadnjih letih doživelo takšno rast?
Definicija Evropske komisije določa, da socialno podjetje vključuje tri dimenzije: socialno, podjetniško in upravno, med tem ko neprofitne organizacije in klasična podjetja zasledujejo samo eno ali dve dimenziji. Socialno podjetje nastopa na trgu in prodaja svoje izdelke ali/in storitve, s tem tudi ustvarja dobiček in je zmožna preživeti na trgu. Primarni cilj socialnega podjetja je s svojim poslovanjem ponuditi inovativno rešitev za trenutne gospodarske, socialne, okoljske in druge izzive v družbi. Upravljanje socialnega podjetja se razlikuje od upravljanja klasičnega podjetja: delitev dobička med delničarji in lastniki je omejena, praviloma ga ne delijo, ampak vlagajo nazaj v podjetje. Socialno podjetje spodbuja sodelovanje, zato velikokrat izbere model participativnega upravljanja.
Socialno podjetje je za razliko od neprofitne organizacije samozadostno: z dobičkom ustvarjenim na trgu je zmožno preživeti brez dodatnega financiranja, medtem ko je neprofitna organizacija odvisna od financiranja iz državnega proračuna, evropskih skladov ali drugih sredstev. Glavna razlika med klasičnim in socialnim podjetjem je namen poslovanja. Glavni cilj klasičnega podjetja je maksimizacija dobička, glavni motiv poslovanja socialnega podjetja pa je družbeni učinek. Čeprav se veliko klasičnih podjetij odloči za vključitev strategij korporativne družbene odgovornosti v svoje poslovanje, to še vedno ne pomeni, da so socialna podjetja. Družbeni učinek je “core business” socialnega podjetja, medtem ko je za klasična podjetja to samo dodatni cilj zraven njihovega “core business”.
Zakaj je torej v zadnjih letih prišlo do tako hitrega razvoja socialnega podjetništva? Finančna in gospodarska kriza, ki so jo sprožili dogodki v ameriškem bančnem sektorju, in je leta 2009 zajela tudi Evropo, je povzročila veliko nezaupanje. Državljani EU niso več verjeli v prosti trg in kapitalizem, prav tako niso več zaupali vladi. Na evropskem in drugih trgih se je pojavila potreba po drugačni vrsti podjetja, za katero bi bil socialni vpliv pomembnejši od ustvarjanja dobička za delničarje in lastnike. Socialna ekonomija in socialno podjetje je odgovor na to potrebo.
V Sloveniji se lahko pohvalimo ne le z Zakonom o socialnem podjetništvu, ki posebej ureja pravni status socialnega podjetja, ampak tudi s podpornimi programi, kot sta FERFL in IdeanNovaShip, ki spodbujata razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji.
Socialno podjetništvo je še vedno mlado področje, ampak je takoj dobilo močno podporo s strani EU, držav znotraj in zunaj EU, ima močno podporo v družbi in zelo pozitiven učinek na njo. Ni dvoma, da ima to področje pred sabo še zgodbo rasti in razvoja.