Zapisala: Majda Gartner
Obvladovanje kompleksnih delovnih nalog in procesov v podjetjih zahteva od zaposlenih veliko znanja, ki ga lahko pridobijo na različne načine. Na GEA College – Fakulteti za podjetništvo prisegamo na praktično znanje, ki je v kombinaciji z dobro teoretično podlago zmagovalna kombinacija in posamezniku omogoča odličnost pri izvajanju aktivnosti v službi ali pa prednosti pri iskanju prvih priložnosti na trgu dela. Enakega načela se držimo pri izvajanju podiplomskega študijskega programa Management korporativne varnosti, na katerem so študenti pod vodstvom dr. Dušana Marinčiča imeli priložnost preskušanja svojega znanja na realnih primerih, v varnem okolju računalniške simulacije kriznega dogodka.
Dr. Dušan Marinčič je po izobrazbi doktor politologije, lastnik in ustanovitelj podjetja Dr DM Ltd, ki svojim naročnikom ponuja poleg ostalih storitev analize in ocene tveganj ob vstopu na nove geografske trge ter skupno strateško operativno načrtovanje, ki naročnikom ponuja celovite rešitve upravljanja s tveganji. Ena od pomembnih storitev podjetja dr DM Ltd so tudi računalniško podprte simulacije CAX (Computer Assisted Excercise), s pomočjo katerih usposabljajo kandidate na področju upravljanja tveganj in s pomočjo katerega uporabniki v varnem okolju preskušajo svoje teoretično znanje.
To možnost so imeli študenti podiplomskega študijskega programa Management korporativne varnosti na GEA College. Namen delavnice je bil seznaniti študente z metodologijami in variantnimi odkloni, ki se spreminjajo v neki družbi oziroma družbeni dinamiki, ocenjevanja družbenih razsežnosti in pridobitev vpogleda v vplive zunanjega okolja na neprekinjeno poslovanje, oziroma na druge življenjske in delovne procese. Vaja je študentom pomagala k poglobljenemu razumevanju vloge operativnega centra, njegovo strukturo in pričakovanja, ki naj jih tak center izpolni.
»Z vajo so bili študenti postavljeni v vlogo regionalnega operativnega centra, ki v primeru naravne nesreče sodeluje z gasilci, zdravstveno službo, vojsko, policijo in PR službami. Cilj je bil vzpostaviti poveljevanja za določeno strukturo, se naučiti pridobivanja informacij iz različnih virov in informacije preoblikovati tako, da se jih lahko deli s širšo javnostjo.« je povedal dr. Marinčič. Študenti so bili postavljeni v vloge dežurnih operaterjev, osebe za zvezo, člane analitične skupine, skupine za načrtovanje in skupino za odnose z javnostjo. Vse sodelujoče je povezoval vodja, z nalogo koordinacije vseh funkcij. »Študenti so spoznali, kako pomembno je dobro sodelovanje vseh, da se naloga uspešno opravi,« je še povedal dr. Marinčič in nadaljeval: »Program CAX je mogoče prilagoditi na vrsto situacij in sistemov, za katere želimo preveriti kvaliteto načrtov neprekinjenega poslovanja. Da lahko definiramo pogoje simulacije, moramo dobro poznati vse procese, njihove kritične točke ter zunanje in notranje dejavnike, ki lahko vplivajo na neprekinjenost poslovanja. Tekom izvajanja simulacije je mogoče izračunati tudi čas, potreben za povrnitev v normalno poslovanje ob morebitnih prekinitvah. »
Za vsako načrtovano izvedbo so potrebne temeljite priprave.
»Da lahko v neki korporaciji ali drugem sistemu opravimo dva do tri dnevno simulacijo oziroma usposabljanje, je potrebno prilagajanje sistema, ki poteka približno dva meseca« je pojasnil zahtevnost in kompleksnost računalniških simulacij dr. Marinčič.
Pomembne del procesa simulacije je tudi evalvacija opravljenega dela, ki poteka s strani opazovalcev. Le ti presojajo o koordinaciji dela med udeleženci simulacije, kakovost njihovih odločitev in izvedljivost. Pri tem si pomagajo tudi z izračunanimi ali drugače pridobljenimi statističnimi podatki.
Za korporacije je takšna simulacija zlasti pomembna ob vstopu na nova geografska področja, pri katerih se srečujejo s kulturnimi in drugimi razlikami, ki lahko pomembno vplivajo na integracijo podjetja v novo okolje. Ko je podjetje pravilno integrirano v vsa področja svojega delovanja to pomeni, da so bile vse aktivnosti in procesi podjetja sprejeti s strani lokalne skupnosti, v kateri deluje. Z ustvarjanjem povezav med elementi »varnostnega trikotnika« – sprejemanje, varovanje in odvračanje, podjetje dosega resnično varnost in znižuje verjetnost morebitnih groženj. Metodologija učenja s pomočjo računalnika ustvarja okolje s strateškimi, izvedbenimi in taktičnimi elementi, s pomočjo katerih se kandidat nauči pravočasno in pravilno ravnati v času, ko se varnostni parametri in stopnja tveganja v okolju spremenijo.
»Sicer slovenska podjetja še niso zainteresirana za uporabo sistema, je pa redni trening obvezni in nepogrešljiv del v sistemih, kot so letališka kontrola poletov ali v jedrski elektrarni,« je še povedal dr. Marinči.
Svojim uporabnikom vedno svetuje, naj se pri mogočih rešitvah ne omejujejo in enak je tudi njegov nasvet našim študentom programa korporativne varnosti: »Razmišljajte izven okvirjev, kršite pravila. Če si ne postavljate omejitev, boste našli nešteto rešitev.«
Vsi takšni poskusi in sodelovanje na projektih z gospodarstvom nam dokazujejo, da ima izvajanje pedagoškega procesa za študenta dodano vrednost le, če je tesno povezano s prakso, kar se zaposleni na Fakulteti trudimo zagotoviti študentom vseh naših študijskih programov v čim večji meri.