Zaposleni in notranja prevara

05. 12. 2022

 

Ali znajo v Sloveniji podjetja oceniti varnostna tveganja na področju preprečevanja notranjih prevar?

Potrjuje se teza, da smo vstopili v zelo občutljivo obdobje tveganj notranje prevare, ki so vgrajena v koncept razvoja socialne, pravne in gospodarske dejavnosti družbe. Menim, da večina podjetij (razen podjetij kritične infrastrukture) slabo ocenjuje varnostno tveganje na področju preprečevanja prevar, saj o tem nimajo dovolj znanja. Pomembno je, da podjetja poskušajo ta tveganja zmanjšati na še sprejemljivi nivo. Zagotoviti je namreč treba obvladovanje tveganj do te mere, da nimajo pomembnega učinka na osnovne poslovne procese. Zaradi navedenega je potrebno več vlagati v stalno izobraževanje in dograjevanje znanj ter veščin zaposlenih, ki se ukvarjajo s tveganji, kot npr. na GEA College – Fakulteta za podjetništvo. Ta študij omogoča pridobitev znanja z analizo teoretičnih in metodoloških konceptov ter prenos in uporabo tega znanja v prakso in reševanje problemov.

 

Kaj je pomembno, če želimo preprečiti notranje prevare?

Proaktivni ukrepi in postopki se nanašajo na določitev politike upravljanja prevar v podjetju, v večjih podjetjih vzpostavitev službe za skladnost poslovanja, določiti je potrebno odgovornosti za nadzor nad notranjimi prevarami, pomembna je varna kadrovska politika, odkrivanje in preiskovanje prevar, poročanje o prevarah in odprava pomanjkljivosti. Če je potrebno, je treba poiskati zunanjo strokovno pomoč.

 

Ali so notranje prevare odvisne tudi od vrednot zaposlenih, vodstva?

Seveda, deontoški kodes podjetja mora določati nično toleranco do prevzemanje tveganja notranje prevare. Dobri sistemi nadzora v podjetju spodbujajo aktivnosti zaposlenih in njihove povezave s skupnimi interesi, kar pozitivno vpliva na doseganje ciljev poslovanja. Ob tem se moramo zavedati da popolno skladnost ciljev zaposlenega s cilji organizacije je težko doseči, pomembno je, da zaposleni ne deluje proti interesom podjetja. Če je vodstvu bolj pomemben dobiček, kot poštenost poslovanja, ob neupoštevanju mnenj zaposlenih, slabih možnostih za napredovanje, neustrezni plači, ob nizki stopnja pripadnosti, potem je podjetje v območju visokega tveganja notranje prevare.

 

Kaj so najpogostejši opozorilni znaki notranje prevare?

Posebno obravnavo zahteva vprašanje percepcije opozorilnih znakov notranje prevare. To je kognitivni proces, pri katerem zaposleni interpretira podatke in informacije iz poslovnega okolja in si na njihovem temelju oblikuje lastno sliko o tem okolju. Problem se pojavi, ko se percepcija razlikuje od objektivne stvarnosti (lahko sledijo lažne ovadbe ali anonimna pisma ipd.). Percepcijo opozorilnih znakov prevare dodatno otežuje pretirana prepričanost o pravilnosti lastne sodbe. Taka pretirana prepričanost je lahko nevarna, saj kaže na pogosto nezavedanje nevarnosti in škodljivosti notranje prevare za podjetje. Storilci prevar so živeli nad svojimi finančnimi zmožnostmi (39%), imeli so finančne težave (25%), imeli so nenavadne tesne stiki s stranko (20%), poseben problem pa predstavlja dejstvo, da ni bilo nobenih vedenjskih opozoril za prevaro (15%). Aktivnosti za preprečevanje prevare so pretežno prostovoljna dejanja, pri katerih sta ključna pojma »pripravljenost in volja nekaj dobrega delati za podjetje«, da ne bi prihajalo do nezaželenih posledic. Za učinkovito preprečevanje notranje prevare pa moramo imeti vizijo za prihodnost, kot strokovni izziv. Kaj lahko naredimo? Zmanjšajmo tveganje, povečajmo odpornost.

 

Imamo v Sloveniji velik delež notranjih prevar?

Delež gospodarske kriminalitete je bil leta 2020 14,8%, od skupno 53.485 vseh KD, v vrednosti okoli 170 mio EUR. Gospodarska kriminaliteta povzroča Sloveniji največjo premoženjsko škodo, 62,7% celotne škode. V primerjavi z DBP države je ta delež zaenkrat majhen. Notranje prevare povzročijo velike finančne izgube, pravne stroške in uničijo ugled podjetja. Možnosti za prevare so brezmejne, omejene so le z domišljijo zaposlenega, motivom in priložnostjo, zato notranje prevare ne smemo utemeljevati z njeno verjetnostjo, da se bo nekaj zgodilo, ampak z možnimi posledicami. Gospodarska kriminaliteta se bolj kot katera koli druga navezuje na družbenopolitične razmere države, in to kjer koli po svetu. S statističnega zornega kota se uresničuje napoved, da je v Sloveniji pravnomočno procesiranega relativno malo nepoštenega gospodarjenja.

 

Kako prepoznati storilca notranje prevare?

Ko zaposleni začne izvajati prevaro se to zaradi stresa in strahu pred odkritjem odraža na njegovem obnašanju do okolice, tudi z laganjem. Spremeni se utečeni način dela, pogostost in način uporabe premoženja podjetja. Pojavijo se tipični pokazatelji izvajanja notranje prevare. Za ustrezno pripravljenost na notranjo prevaro je pomembno tudi osveščanje in usposabljanje zaposlenih. Ta zajema niz profesionalnih znanj in veščin, ki imajo zlasti dva cilja, prvič, omogoča zaposlenemu, da prepozna opozorilne znake notranje prevare in o tem obvesti pristojne nadrejene in drugič, je psihološke narave: zaposleni, ki se zaveda svojih obveznosti in moralno ― etičnih norm, pozna potrebne ukrepe in postopke, ki jih mora opraviti v primeru prevare, bo v navedenih razmerah lažje obvladal psihološki pritisk, dvom in strah. Gre za situacijo, s katero se običajno ne soočamo, zato je ni mogoče upravljati na rutinski način.

 

 

Doc. dr. Brane Bertoncelj

Ima široka interdisciplinarna znanja (diplomi iz gradbeništva in obramboslovja, magisterij iz psihologije, doktorat iz družbenih ved, docent za korporativno varnost). V svoji karieri je na ravni države opravljal več različnih vodstvenih funkcij in se ukvarjal z vprašanji nacionalne varnosti, korporativne varnosti, tveganj in poslovanja z gotovino. Od leta 1998 do 2014 je bil direktor oddelka Gotovinsko poslovanje Banke Slovenije in odgovoren za prevzem evrogotovine v RS. Sodeloval je v več projektih nacionalnega pomena. Bil je član odbora BANCO Evropskega sistema centralnih bank pri Evropski centralni banki, član mednarodnega odbora za preprečevanje ponarejanja gotovine CBCDG. Je avtor člankov v revijah Sodobni vojaški izzivi, Kriminalistika in kriminologija, Varstvoslovje, Korporativna varnost, Bančni vestnik, Gospodarski vestnik, Psihološka obzorja in v dnevnem tisku. Dodatno se je strokovno usposabljal in svoja dela predstavil na številnih mednarodnih konferencah doma in v tujini ter v znanstvenih revijah. Prejel je Slovenian Grand Security Award 2021 Inštituta za korporativne varnostne študije za življenjsko delo.

 

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial