30 let – Ena na ena z dr. Viljemom Pšeničnym

25. 02. 2020

»GEA College je zgodba o uspehu, a čutim, da zlati časi šele prihajajo!«

 

Dr. Viljem Pšeničny je tisti ekonomist, predavatelj in podjetnik, ki je v slovenskem prostoru oral ledino na področju izobraževanja podjetništva ter s pomočjo nekaterih zanesenjakov leta 1990 postavil temeljni kamen za GEA College, kjer je nato postal direktor ter predavatelj. Bil je glavni iniciator ustanovitve prvega Podjetniško inovacijskega centra PIC Ljubljana kot podjetniškega inkubatorja, soustanovil je preko deset malih podjetij v Sloveniji in drugih krajih nekdanje Jugoslavije.

Z dr. Pšeničnym smo se potopili v zgodovino, v leto 1990 in še malo dlje. 30 let je hitro minilo, nas pa je predvsem zanimalo, kaj se je dogajalo v tistem času, ko so se kresale ideje, odvijali prvi sestanki in prvi stiski rok.

 

Dr. Pšeničny, na kaj pomislite, ko slišite GEA College?

Na podjetništvo. To je bila tudi prvotna vizija, temeljna strategija, če želite. Ko smo bili na začetku in smo snovali idejo za GEA College, smo želeli, da bi vsakdo ob omembi GEA College pomislil na podjetništvo in ob omembi besede podjetništvo, pomislil na GEA College.

So bili časi 30 let nazaj ugodni za takšno poslovno idejo? Zakaj se je vam, pobudnikom, zdelo, da trg potrebuje GEA College?

Zavedali smo se, da v javnih izobraževalnih ustanovah primanjkuje podjetniških programov, saj jih je bila takrat večina le teh usmerjenih v družbeno lastnino oziroma v njeno ohranjanje. To je na nek način tudi ohranjanje statusa quo v izobraževanju. Sicer ne želim biti na kakršenkoli način kritičen do Ekonomske fakultete, tako ljubljanske kot mariborske, saj sta dali, in to še vedno počneta, zelo dobra znanja za makro in mikroekonomski uvid ljudem, ki so se želeli ukvarjati z družbenim razvojem, razvojem podjetij in planiranjem.  Naša ideja ni bila rušiti staro, ampak na osnovi dobrih, starih doktrin, ponuditi nove programe, ki bodo diplomantkam in diplomantom pomagali v takratnem času, v takratni ekonomiji. Ideja je bila podjetnike naučiti biti korak pred ostalimi in videti v prihodnost. V ta namen sem preučeval najuspešnejše med uspešnimi, torej hitro rastoča podjetja, še posebej gazele. In to me spremlja še danes.

Želeli smo ponuditi nabor ne le zgolj sodobnih izobraževalnih programov, temveč predvsem sodobno izvedbo le teh. Znanja smo želeli podajati na podjeten način. S kakovostno izvedbo si lahko ves čas tri korake pred programi, tudi ko ti niso več najbolj aktualni. Profesorji, ki so bili napredni na področju poslovodstva, managementa ter podjetništva, so svoja znanja, ki so jih pridobivali v tujini, uveljavljali v novonastalih šolah. GEA College je imel najširši nabor teh ljudi in to je bila naša prednost. Poudarjali smo, da moramo ustanoviti institucijo, ki bo sodobna tudi navznoter, ne samo, da bomo druge učili, kako se iti sodobnega podjetništva. To smo želeli prikazati z lastnim zgledom. Tako je nastala prva samoučeča podjetniška šola – Global Entrepreneurship Academy.

 

 

Kako in kje so se brusile prve ideje?

Septembra 1989 smo se pričeli sestajati, nabirati somišljenike in podpornike. Najprej nas je bilo le par iz nekaj manjših podjetij (Yugea, Agea, GRAD, itd.), do zime istega leta se je skupina razširila na 34 ustanoviteljev, ki smo prispevali med 500 do 10.000 nemških mark. Seveda so višje zneske prispevali sistemi  (institucije) in podjetja, ki so si to lahko privoščili. Ustanovno pogodbo Podjetniško izobraževalnega centra GEA College d.o.o. smo podpisali v petek,  šestnajstega februarja 1990. Še isti vikend smo tudi opravili prva seminarja iz podjetništva, in sicer v Ribčevem Lazu, v Bohinju. Oba sta bila izvedena v istem vikendu, prvi je bil za predstavnike institucij, ljudi s fakultet, svetovalnih podjetij, javnih podjetij in zavodov, drugi pa za novinarje, ki so spremljali gospodarstvo. Odzivi so bili odlični. Tudi nad idejo o študentskem kampusu, ki bi, če bi sledili ideji, bil na eni od lokacij, najverjetneje v Ankaranu, na Kortah ali v Piranu. Ko smo pisali strategijo vstopa na trg, smo razmišljali zelo preprosto, a dolgoročno. Naš cilj ni bil ponuditi zgolj seminarja tu, seminarja tam. Prvo vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo, koga moramo nagovoriti, če želimo s svojim produktom narediti preboj. To so bili odločevalci v različnih večjih gospodarskih sistemih oz. tisti, ki imajo na njih vpliv. V Ribčevem Lazu smo imeli tudi prvi sedež podjetja.

So bili seminarji podjetništva edini produkt na začetku?

Bolj ali manj, da. Nekaj smo imeli tudi svetovanj, izdelav strategij za razvoj malega gospodarstva na Hrvaškem in ostalih bivših republikah, tako da smo imeli veliko prodajnih mest. V nekem trenutku smo imeli več kot 20 lokacij po celi Sloveniji ter 10 lokacij po bivši Jugoslaviji, kjer smo izvajali program večerne šole podjetništva, ki je obsegala dobrih 20 večerov. Tam je posameznik dobil veliko podjetniških vsebin – od ekonomike, financ, marketinga, planiranja pa do računovodstva. Program je bili nekakšen mini MBA oziroma MBA za podjetnike začetnike.

Po kakšnem ključu ste iskali ljudi, ki bi vas podprli?

Naša osnovna ideja je bila, da bi naredili mešanico doktrin in vsebin. Mešanico dobrih stvari iz tujine, znanj ter dobrih stvari iz preteklosti, iz različnih šol in organizacij pač. Veste, mislim, da za vsem tem ni stal briljanten um, ampak zavzeti posamezniki z vizijo ter konec koncev tudi splet okoliščin. Pravi ljudje na pravem mestu ob pravem času. In po tem ključu smo dobili na koncu celo 43 podpisnikov, s katerimi smo zbrali 80.000 nemških mark, če ne celo preko 100.000.  To je bil čas hude inflacije in smo ustanovni kapital stalno preračunavali v tedanjo valuto.

 

 

S kakšnimi izzivi ste se na začetku srečevali? Kateri je bil morda največji?

Zagotovo zgraditi ekipo. Ekipo, ki bo ustrezala tako po managerskih izkušnjah in sposobnostih kot seveda tudi po akademskih. Praktično cela ustanovna ekipa je magistrirala in doktorirala, saj je bila vizija šole, da zgradi svoj profesorski kader. In tu smo konkurenco, še posebej novonastalo, prehiteli po obeh straneh.

Znana je zgodba o sodelovanju z uglednim Babson College iz ZDA. Kakšna je bila ta izkušnja?

Sicer nismo želeli slepo kopirati drugih šol, a na začetku smo se veliko obračali k najuglednejši poslovni šoli na svetu, Babson College iz ZDA , ki je bil naš vir znanja in pridobivanja izkušenj. K njim smo hodili, če se pošalim, s prazno vrečo za (izobraževalna) darila, od tam pa odšli z zvrhano. Dobili smo odličen vpogled v ameriški način izobraževanja podjetništva, kar nas je morda celo nekoliko zavedlo, saj se je v Sloveniji šele pričela podjetniška transformacija. Ni ista stvar se iti podjetništvo v ZDA ali Sloveniji, še posebej ne v tistih časih po osamosvojitvi. A ne glede na to, Slovenija se je takrat obnašala kot zelo dobra podjetnica. Je pa tudi naključje hotelo, da je eden od profesorjev podjetništva z Babson Collegea bil skorajda obseden z Jugoslavijo in našim sistemom, tako da smo še toliko lažje vzpostavili stik. Pa tudi ena od slovenskih profesoric, dr. Lidija Polutnik, ki je bila poročena v ZDA, je predavala tam. Sicer pa je bil odnos vzajemen, saj so tudi sami videli priložnost in so želeli svoje programe testirati pri nas.

 

Kaj je bila takrat vaša konkurenčna prednost?

Mislim, da tako program kot izvedba. Program je bil zares pisan na kožo tistim, ki so iskali podjetniška znanja. Programe smo snovali na izkušnjah univerz s treh koncev sveta. V Avstraliji, kjer je svoje dolgoletne izkušnje prispeval profesor Scott, potem je tu skupina z Babson College kot neusahljiv vir informacij (Cohen, Godtfredsen, Timmons, Bygrave, Polutnik) ter profesorji z Universitiy of Stirling s Škotske. Takrat smo podpisali tudi pismo o nameri z Babson College, ki je bila podlaga sodelovanja pri snovanju programov za trg v Evropi in še posebej v Sloveniji.

Je GEA College zgodba o uspehu? Kako vse skupaj doživljate danes?

Prepričan sem, da je GEA College, pa tudi slovenska podjetniška zgodba, zgodba o uspehu. Bila bi velika krivica trditi drugače. In mislim, da bo tudi GEA dočakala 100 let, podobno kot so praznovali na Babsonu. Mi smo bili dokaz, da lahko takrat 43 posameznikov, če je cilj pravi, lahko spremeni podobo gospodarske in podjetniške infrastrukture kot tudi sam izobraževalni sistem. Ta je z GEA College postal zares zaseben, transformacija pa je trajala dobrih deset, petnajst let. In se še ni povsem končala.

Kdaj pa so po vašem mnenju bili zlati časi GEA College?

Mislim, da ti časi šele prihajajo. S koraki naprej, zdravim jedrom ter razmišljanjem o razvojnih potezah, lahko pričakujete zlate čase. Še vedno sem prepričan, da je eden od korakov v pravo smer študentski kampus. Ampak to je moj pogled, sem konec koncev že dolgo le zunanji opazovalec.

 

 

Kje vidite GEA College čez 30 let?

Želim si, da bi še naprej s sodobnim podjetniškim izobraževanjem uspevali širiti podjetniško miselnost ter podjetniški duh. Trdno sem prepričan, da tudi kampusi niso stvar preteklosti, ampak prihodnosti. Morda celo v virtualnem svetu interneta? Zakaj pa ne bi šola prišla k študentu kot študij na daljavo? Ko študent vpiše podjetniško šolo, to stori zato, da bi povečal vrednost sebe kot diplomanta. S tem pa tudi produktov, ki jih proizvaja in/ali prodaja njegovo podjetje.

 

»Je pa ob takem lepem jubileju tudi lepa priložnost, da se zahvalim vsem, še posebej ženi Sandri, ki je bila in še vedno je požrtvovalna in ustvarjalna opora. Kot razvijalka atraktivnih izobraževalnih programov na šolah v tujini je bila in je še nepogrešljiva članica ekipe. GEA College je sinonim za podjetnost in podjetništvo. Je inkubator podjetniških idej in projektov, je pogled v prihodnost, kjer bo podjetnost premagala zavist. Tudi sam bi hotel biti tako uspešen podjetnik kot naši študenti in diplomanti.«

– Dr. Viljem Pšeničny

Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial