Šola na morju: Kako zgraditi blagovno znamko iz brancina?

Sveža riba – rdeče oči in prijeten vonj? Čeprav so to klasični pokazatelji kakovosti, se za kuliso živilske industrije pogosto skriva več, kot opazimo na prvi pogled. Današnji potrošnik je prevečkrat prepuščen tržnim manipulacijam, zato je ključno razumeti, od kod prihaja hrana na našem krožniku.

Zaključni izlet letošnjega modula GEA Top Talenti je potekal prav v duhu tovrstnega razmisleka. Študentje so obiskali ribogojnico Fonda, ki se nahaja v Piranskem zalivu – na najjužnejši točki slovenskega morja, kjer življenje v vodi še vedno bogato uspeva. Poleg ogleda ribogojnice in vožnje s čolnom so prisluhnili tudi zgodbi o razvoju podjetja, ki jo je navdihujoče predstavil Gorazd Šinik.

Slovensko ribogojništvo kljub visokim standardom kakovosti ostaja podcenjeno – tako med potrošniki kot tudi na trgu. Slovenija namreč na področju uživanja morske hrane in razvitosti ribogojstva zaostaja za številnimi državami – zlasti za azijskimi velikani, kot sta Kitajska in Indija. V podjetju Fonda se tega izziva dobro zavedajo.

Družina Fonda ima večstoletno tradicijo na območju Pirana. Ljubezen do morja in narave je generacijsko prehajala iz roda v rod – od raziskovalca Uga Fonde na njegova otroka Leana in Ireno, oba biologa, s katerima so skupaj ustanovili podjetje, utemeljeno na znanju morske biologije, prehrane in dolgoletnih izkušenj iz prakse.

Gorazd Šinik je študentom predstavil tudi proces celovitega rebrandinga podjetja, s katerim so želeli preseči tradicionalno percepcijo ribogojstva. Namesto da bi zgolj ponujali »piranskega brancina«, so ustvarili blagovno znamko Fonda, ki s certifikatom izvora in zagotovilom kakovosti zagotavlja popolno sledljivost in transparentnost. Na slovenskem trgu je to pomemben premik v smeri večjega zaupanja in ozaveščenosti potrošnikov.

Dogodek je pustil močan vtis – ne le zaradi vsebine, temveč tudi zaradi izjemnega vzdušja. Znanje, pridobljeno neposredno na terenu, je dokaz, da se najdragocenejše lekcije pogosto zgodijo izven klasičnih učilnic. V tem primeru – kar sredi morja.

Klik na sliko za ogled videa.

Kratek intervju z Gorazdom Šinikom (FONDA)

Kaj bi rekli, da ljudje največkrat napačno predvidevajo v vašem delu?
»Jaz sem pripričan, da ljudje še vedno ne vedo dovolj o vzgoji rib oziroma o ribogojstvu. Začetki ribogojstva so bili zelo slabi zagotovljeni, ampak razvoj krme, genetike in tako naprej je šel strašansko. Veliko se vlaga v razvoj kvalitetne ribje krme in mislim, da je še vedno podcenjena dobro vzgojena riba iz ribogojnice, pa magari iz Italije, Hrvaške, Francije, Španije.«

Kaj mislite, da bi dansko moralo pisati na etiketi ribe, da bi kupci razumeli, kaj kupujejo, če bi bilo vse 100% iskreno?
»Prav ta 100% je pobožna želje. Ljudje v tem ‘fishy biznisu’ manipulirajo. Fino bi bilo, če bi pisalo poreklo ribe in ne samo iz Hrvaške ali iz Španije. Potem si morajo ljudje začeti predstavljati, kakšne so transportne poti in ali je riba res dovolj sveža za njihov okus in tudi cenovna politika je odraz kakovosti živil in to velja pri vseh živilih, ne samo pri ribah.«

Ko ste študentom prej postavili vprašanje ste hitro dobili odgovore, ki ste jih pričakovali – bili so pravi ampak je ta prepostavka napačna.
»Ja, kot sem omenil, pri prodaji rib gre velikokrat za manipulacijo – popravljene luske, bolj rdeče oči. Ljudje v živelski industriji so primorani včasih popravljati in zabrisati kakšno sled. Ne da pa se manipulirati vonja, sploh pa ne mrtvaškega krča, ker je en biokemični proces, ki traja pri odrasli ribi približno 72-80 ur in potem je riba spet v drugačne oblike, bolj mehka. Vonj je pa pravzaprav vse. Če riba vonja lepo po morju, po lepi ribi, zakaj pa ne, če je 7 ali 8 dni stara je sveža.«