Podjetniška miselnost: odprta za vse, ne zgolj za podjetnike

Spektri podjetniške miselnosti

Podjetniška miselnost je način razmišljanja, ki ni omejen zgolj na podjetnike, ampak je odprt za vse, ki so se pripravljeni učiti in delati. Gre za način fleksibilnega razmišljanja v dinamičnih okoljih, za sposobnost hitrega zaznavanja in ukrepanja ter izkoriščanja priložnosti v negotovih razmerah. Raziskave kažejo, da je posameznik z visoko stopnjo podjetniške miselnosti ciljno usmerjen, odločen, fleksibilen, strokovno usposobljen in vpet v socialno mrežo (Naumann, 2017). Ima visoko stopnjo kognitivnih sposobnosti, je prilagodljiv in tudi čustveno zrel (Kuratko et al, 2021). Vedno gre za kombinacijo več lastnosti, od katerih nekatere prevladujejo bolj, druge manj. Pomembno je, da se posameznik trudi čim bolje izkoristiti tiste lastnosti, ki ga najbolj zaznamujejo.

Osnovna ideja podjetniške miselnosti je v tem, da lahko vsi, ne zgolj podjetniki, delujejo podjetniško. Podjetniška miselnost je namreč v veliki meri bolj stanje duha kot kompetenca ali veščina. Gre za obliko proaktivnega, fleksibilnega, inovativnega in multidisciplinarnega delovanja na vseh področjih, ne le v gospodarstvu. Podjetniško usmerjen študent ima večje možnosti za zaposlitev, podjetniško usmerjen zaposleni bo bolj produktiven pri delu, organizacija s podjetniško usmerjenimi zaposlenimi pa uspešnejša in učinkovitejša. Podjetniška miselnost se lahko nanaša na zaposlene v velikih, hierarhičnih organizacijah, kot tudi na zaposlene v nevladnih organizacijah, na akademike, inovatorje, zdravnike, pravnike, glasbenike in javne uslužbence. Podjetniška miselnost posamezniku omogoča, da razmišlja bolj podjetno, da išče izzive in rešitve. Posamezniki s temi veščinami so zaželeni na vseh položajih v družbi. Podjetniške miselnosti se lahko učimo od nogometnih trenerjev, kot je Pep Guardiola, ali od legendarnih politikov, kot je bil Nelson Mandela.

Strokovnjaki iz Michigan State University navajajo, da razvijanje podjetniške miselnosti predstavlja celo ključno veščino 21. stoletja. Podjetniško misleči ljudje bodo v svoji karieri bolj uspešni, ne glede na to, s čim se bodo ukvarjali. Ker bodo bolj iznajdljivi in prilagodljivi kot drugi, si bodo enostavno našli konkurenčnejšo pozicijo na trgu dela. Delodajalci bodo namreč vedno bolj iskali podjetno naravnane posameznike, v katerih bodo videli večjo dodano vrednost za podjetje in s katerimi bodo lahko razvijali ekosistem notranjega podjetništva.

Delavnica je namenjena podjetnikom in podjetnicam, ki želijo svoje poslovanje razviti v smeri merljivega družbenega in okoljskega učinka ter ga učinkovito predstaviti investitorjem. Če želite razumeti, kaj pomeni biti impact ready, in potrebujete konkretna orodja, znanja ter dostop do virov, je ta delavnica pravi korak naprej.

Podjetniško miselnost razvijamo na različne načine

»Pri podjetništvu gre za to, da spremenite tisto, kar vas veseli, v kapital«, pravi Richard Branson, ustanovitelj Vigrin Group. Vemo, da tisti, kar delamo z veseljem, delamo tudi z lahkoto. Pomembno je torej, da se izobražujemo, raziskujemo in tudi delujemo na tistih področjih, ki nas veselijo. Veliko uspešnih podjetniških zgodb se je razvilo prav iz tega, da so podjetniki svoj hobi spremenili v posel. Kaj je lepšega od tega, da človek dela nekaj, kar ga veseli, hkrati pa na tem zgradi še uspešno podjetniško kariero. Vsak človek ima v sebi nek talent, ki ga lahko razvija, ali pa tudi ne. Poznamo primere genijev, ki talenta niso izkoristili, prav tako veliko primerov garačev, ki so uspeli brez kančka talenta. Izkušnje pa nas učijo, da je za uspeh potrebna prava kombinacija obojega: talenta in dela.

Kako razvijati podjetniško miselnost? Študije so pokazale, da si lahko podjetniško miselnost razvijamo s študijem podjetništva (Sadat, 2021), vendar pa študij sam po sebi ni dovolj. Je pomemben in dragocen dejavnik razvoja podjetniške miselnosti, vendar pa mora biti obogaten tudi s praktičnimi intervencijami, kar uspešne podjetniške šole tudi upoštevajo. Študije kažejo, da najslabšo usvojitev znanja in spretnosti študenti dosegajo pri klasičnem predavanju, in sicer le 5 %. Sledi branje (10 %), video in avdio vsebine (20 %), predstavitve projektov (30 %) in skupinske razprave (40-50 %). Študenti dosežejo največ znanja in spretnosti pri praktičnih dejavnostih in študijah primerov (75 %) ter učenju preko konzultacij in vključevanjem osebnih izkušenj (90 %) (Rutkienė in Tandzegolskiene, 2015). Praktične intervencije morajo torej biti usmerjene v to, da je posameznik čimbolj samoaktiven: da izdela in zagovarja poslovni načrt, naredi raziskavo trga, rešuje študije primera, se druži s podjetniki, hodi na ekskurzije, se vključuje v podjetniške inkubatorje in si gradi svojo socialno mrežo.

Dandanes je na voljo veliko brezplačnih podjetniških delavnic, ki jih pripravljajo podjetniški inkubatorji, in na katerih si lahko gradimo svoje podjetniške kompetence in s tem tudi razvijamo podjetniško miselnost. Eden od ključnih informacijskih virov s tega področja je Moj spletni priročnik (https://www.podjetniski-portal.si/moj-spletni-prirocnik/1957-stevilka-34-2023). Če se boste vpisali v bazo, boste med 50.000 prejemniki e-priročnika, ki ga boste dobili vsak torek.
Na seznamu izobraževanj lahko vsak dobi nekaj, kar ga posebej zanima, in s čemer si lahko doda nov kamenček k mozaiku svoje podjetniške miselnosti.

Viri:

1. Kuratko, D., G. Fisher and D. Audretsch. 2021. Unraveling the entrepreneurial mindset. Small Business Economics 57 (4): 1681-169.
2. Naumann C. 2017. Entrepreneurial Mindset: A Synthetic Literature Review. Entrepreneurial Business and Economics Review 5 (3): 149-172.
3. Rutkienė, Aušra & Tandzegolskiene, Ilona. (2015). Students’ Attitude Towards Learning Methods for Self-Sufficiency Development in Higher Education. Society, Integration, Education. Proceedings of the International Scientific Conference. May 22nd-23rd, 348-357.
4. Saadat, S., A. Aliakbari, A. Majd Alizadeh and R. Bell. 2022. “The effect of entrepreneurship education on graduate students’ entrepreneurial alertness and the mediating role of entrepreneurial mindset”. Education and Training 64 (7): 892-909.
   

Avtor članka:
Dr. Dario Berginc
Inkubator GEA College
Objavljeno dne: 23. 10. 2025