Ena na ena z Domnom Ščukovtom, Sensilab
V povsem na novo opremljenih prostorih podjetja Sensilab smo ob kavi klepetali z direktorjem Domnom Ščukovtom. Ura je bila dopoldanska, zaposleni so bili zatopljeni v delo, nekateri sami, drugi so staknili glave skupaj, le kak meter stran so se v skupnem (izjemno »kul«) lokalu razvijale debate, DJ mizica je čakala, da jo kdo obišče, industrialni dizajn je ves čas iskal našo pozornost, vzdušje je bilo prijetno in sproščeno.
In tak je bil tudi naš pogovor z g. Ščukovtom. Nekaj o podjetju, nekaj o študiju, nekaj osebno in nekaj kar tako. Vprašanj za ljudi njegovega kova nikoli ne zmanjka, tako da smo se morali resnično potruditi izluščiti najboljše. Preb(v)erite, če nam je uspelo.
Sensilab, proizvajalca visoko kakovostnih prehranskih dopolnil, so leta 2005 ustanovili Marko Dolžan, Bojan Ščukovt in Brane Belčič, strokovnjaki z desetletji izkušenj na področju farmacije. V zadnjih letih delovanja je podjetje eksponentno raslo, tako po obsegu poslovanja, kot po številu zaposlenih in danes Sensilab zaposluje že prek 250 ljudi 25 različnih narodnosti. Je vertikalno integrirano podjetje, kar pomeni, da imajo lasten razvoj, lastno proizvodnjo, lastne blagovne znamke in lastne prodajne kanale.
Tako, zdaj pa k pogovoru.
G. Ščukovt, dovolite, da vašemu podjetju čestitamo ob 14. rojstnem dnevu!
Hvala lepa! Ja, res je, 14 let je minilo in naša zgodba doživlja, lahko bi rekel, izjemen razcvet. Vsekakor imamo veliko razlogov za zadovoljstvo.
V zadnjih dveh, treh letih ste doživeli resnično velik vzpon. Kaj se je zgodilo?
Predvsem vstopi na tuje trge. Sedaj jih je že 41 in ne nameravamo se ustaviti. Ampak kot najpomembnejši razlog bi navedel odlično, v prihodnost usmerjeno ekipo, s katero sodelujemo složno in zavzeto. Brez pravih ljudi okoli sebe izjemno težko spišeš dobro zgodbo. Se je pa tisti ključen ali pa največji preskok zgodil med 2017 in 2018, ko smo z letnih 11 milijonov poskočili na 26 milijonov evrov prometa. Letos rastemo približno z enakim obsegom, tako da bomo morali zaposliti dodatnih 100 ljudi.
So si bili vstopi na različne trge med seboj različni?
Da in ne. Glede na to, da je naš paradni konj e-commerce (spletna prodaja), ki predstavlja približno 75 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, ne »trkamo« ob težave, ki jih sicer prinašajo odprtja fizičnih trgovin in podobno. Morda lahko kot najbolj očiten izziv izpostavim, da je tukaj težje najti ljudi, ki govorijo npr. Estonsko, kamor si želimo priti. Madžarska je pa malo večji zalogaj zaradi regulativ, a tudi za to bomo našli rešitev. Naslednje leto nas čaka priprava na vstop na ameriški trg, kjer pa bomo morali vzpostaviti lokalno proizvodnjo z ameriškim partnerjem.

Kaj je značilnost vaše panoge?
Značilno je predvsem to, da ni multinacionalk. Blagovne znamke so zgolj lokalne, regijske. Panoga je v vzponu, saj se ljudje čedalje bolj zavedajo skrbi za svoje zdravje. Računamo da se bo potrošnja v Evropi približala potrošnji v ZDA.
Katere so temeljne vrednote vašega podjetja?
Odprta komunikacija, vztrajnost, osredotočenost na cilj, proaktivnost, radi spodbujamo samostojnost. Želimo biti podjetje, v katerem lahko vsak izživi svoje želje, testira, se uči, se avtonomno odloča ter ima proste roke. Smo podjetje, kjer se hitro odločamo, smo brez politike in si želimo, da nas zapustiš le, če odpreš svoje podjetje.
Vodenje ali »leadership«. Kako ga doživljate?
Mislim, da je moja poglavitna naloga kot vodje, pomagati ekipi, da dosežemo skupne cilje. Jaz sem tisti, ki mora poskrbeti, da se ljudje v podjetju počutijo dobro. Absolutno je vsakršno »mikro-manageriranje« odveč oziroma upam si trditi, slabo za odnose in klimo. Moraš zaupati ljudem, ki si jim dodelil naloge in oni morajo zaupati svojim ljudem. Le tako lahko tako velik organizem preživi. Naj povem še, da sem ravno v te namene najel trenerja, ki mi pomaga pri tem procesu, saj je tako hitro spreminjajoča se organizacija, kot je naša velik zalogaj. Moramo razumeti, da smo vodje v službi svojih zaposlenih in ne obratno.

Kakšne kompetence bi torej moral imeti dober vodja?
Če bi moral izpostaviti tri glavne lastnosti dobrega vodje, bi začel z integriteto. Brez integritete ti ljudje ne bodo sledili. Potem bi dejal, da mora nujno biti vzor. Če od ljudi pričakuješ, da bodo takšni-in-takšni, moraš najprej sam biti tak. Kot tretjo lastnost pa bi omenil vztrajnost.
Kako v podjetju skrbite za izobraževanje zaposlenih?
Ker smo zelo kompleksno podjetje (razvoj, proizvodnja, logistika, trgovine, e-com, telemarketing, izvoz,..) se izobraževanja razlikujejo od oddelka do oddelka. Včasih se poslužimo zunanjih strokovnjakov, sicer pa izpeljemo kar »notranja« izobraževanja. Je pa izobraževanje nujno, saj pomeni napredek in s tem rast.
Bi si želeli, da bi se podjetja in izobraževalne institucije še bolj povezovale?
Seveda. Problem je, da podjetja praviloma nimajo vzpostavljene svoje notranje ekipe, ki bi lahko izvajala izobraževalne projekte in težko angažirajo resurse za tovrstne aktivnosti. V Sensilabu smo glede tega zelo odprti. Če bi imel nek izobraževalni projekt smisel, bi ga zelo verjetno podprli.
Kakšna je bila vaša pot od študenta do direktorja?
Srečo sem imel, da me je oče, ki je skupaj s partnerjema pričel to zgodbo, povabil zraven. Takrat sem ravno zaključil študij na GEA College, in sicer še na Primorskem. Priložnost sem pograbil z obema rokama in tako kot je raslo podjetje, tako sem rasel sam. Od samega začetka sem vodil oddelek s prehranskimi dodatki in tako sem počasi, a vztrajno prišel do tu, kjer smo danes. Rad bi še poudaril, da so mi takrat dopuščali, da j delal napake. Seveda sem se moral iz njih učiti, a ta prostor so mi dali in za to jim bom večno hvaležen. Menim, da je nujno potrebno iti skozi obdobje uvajanja, spoznavanja, učenja in velikokrat je to obdobje izjemno težko. A če prideš ven živ in zdrav, si na dobri poti.

Študirali in doštudirali ste na GEA College. Kako se spominjate tistih časov?
Uf, tega je pa že kar nekaj let nazaj. Diplomiral sem leta 2005 in mislim, da smo bili ena zadnjih generacij, ki je študirala še v Piranu. Za študij na GEA College sem se odločil predvsem zato, ker me je v osnovi zanimalo podjetništvo, po drugi strani pa je GEA College ponujala študij z veliko praktično usmerjenimi programi. In to me je pritegnilo.
Kaj je bil vaš glavni motiv, ko ste se odločali za poslovno pot?
Ves čas sem spremljal očeta na njegovi poslovni poti. Ko je zapustil Lek, je bila ena od želja, da v Sensilabu delujeva tudi z bratom. Tako je zdaj brat vodja proizvodnje, žena pa vodja marketinga. Sam sicer nisem imel jasno začrtane poti, do nje je prišlo precej organsko in naravno. Sicer pa sem vedno gojil željo po ustvarjanju, še raje, po soustvarjanju nečesa pomembnega. Mislim da smo na dobri poti.
Kdo je Domen Ščukovt osebno in kdo poslovno?
Bolj ali manj je to ena in ista oseba. Ko si del tako velikega podjetja, ga enostavno zelo težko odklopiš kadarkoli v dnevu. Seveda se potrudim, da ko je čas za družino, je čas za družino. Sicer pa svoje vrednote in osebne lastnosti prinašam na delo in seveda obratno.
Kako preživljate svoj prosti čas?
Ta čas izkoristim za družino in prijatelje. Imamo zelo aktivno in razgibano življenje. Vsekakor si bi želel več brezskrbnega prostega časa. Dejansko mi ne uspeva najbolje se odklopit, a se trudim. Sicer pa sem v mladosti smučal, zdaj pa, ko čas dopušča, zelo rad jadram in kajtam.
