Podjetja v Sloveniji zelo različno dojemajo in upravljajo varnostna tveganja. Zavedanje o tej problematiki se je sicer v zadnjih letih bistveno izboljšalo vendar še vedno obstaja prostor za izboljšavo.
O največjih tveganjih v podjetnih in njihovi odpravi oz. o ustvarjanju okolja za sprejemanje optimalnih odločitev, je z nami spregovoril dr. Brane Bertoncelj – oseba, ki je bila v Sloveniji odgovorna za varen prevzem Evra in ki pravi, da je bil to njegov »življenjski projekt«. Z velikim veseljem in spoštovanjem smo ga gostili na predavanjih magistrskega programa Management korporativne varnosti. Predstavil je projekt prevzema Evra in nas navdušil s svojimi znanjem in izkušnjami, ki jih je delil z nami.
Intervju – Brane Bertoncelj
-
Ali menite, da je v Sloveniji zavedanje o možnih tveganjih v podjetjih in obvladovanje teh na zadovoljivi ravni?
Sistem upravljanja s tveganji v podjetju predstavlja osnovo za celovito in proaktivno upravljanje tveganj in njihovo zmanjševanje. Vzpostavitev upravljanja s tveganji podjetju omogoča, da so pomembna tveganja, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, pravočasno identificirana, celovito obravnavana, spremljana v okviru njenih dnevnih dejavnosti ter pravočasno predstavljena vodstvu. Učinkovito upravljanje s tveganji zmanjša verjetnost nastanka nepričakovanih škod in izgub ter posledično preprečuje nastanek tveganja ugleda podjetja.
Ključno je vprašanje, zakaj je pomembno, da se izvaja formalni sistem upravljanja s tveganji. Upravljanje tveganj ne more popolnoma odpraviti tveganja, saj je to praktično nemogoče, vendar pa ustvariti okolje, v katerem lahko podjetje sprejme optimalne poslovne (in tudi varnostne) odločitve. Popolne varnosti žal ni. Z ustrezno izbiro aktivnosti, ukrepov in postopkov je mogoče tveganja zmanjšati, del tveganj pa prenesti na zavarovalnico.
Ob tem se morajo zavedati morda malo podcenjenega dejstva, da lahko tveganje predstavlja tudi priložnost za podjetje, saj so vedno tveganja pri poslovanju. V nekaterih primerih ima lahko tveganje tudi pozitivno stran.
Zavedanje o tveganjih v podjetjih pa ima tudi temno stran. Razni škodni dogodki in finančni škandali so vplivali na zaupanje v poštenost poslovanja podjetij. Manjše število škodnih dogodkov je bilo zaradi poslovnih prevar in drugih kaznivih dejanj, večje število pa je bilo, po mojem mnenju, posledica neuspeha poslovodstva podjetij v razumevanju okoliščin kaj se dogaja na trgu in v podjetju, ki ga vodijo. Menim, da si je preveč podjetij dovolilo preveč presenečenj. Ob tem se postavlja vrsta aktualnih vprašanj, npr.:
- ali so poslovni procesi v podjetju transparentni in ustrezno dokumentirani?
- kakšna je izpostavljenost podjetja raznim vrstam tveganj?
- ali ima podjetje vzpostavljene ustrezne preventivne in korektivne ukrepe v poslovnih procesih?
- kako se ocenjuje razmerje med višino škodnih dogodkov in stroškov delovanja vodstvenega nadzora, varnostnega sistema, notranje kontrole in zunanjih revizorjev?
Ključni dejavnik, ki v podjetju odloča, ali se bo tehtnica upravljanja tveganj nagnila k reaktivni pasivnosti ali k proaktivnim dejanjem, je poslovodenje.
Enoznačnega odgovora na zgornje vprašanje ni, se pa je zavedanje o tveganjih in upravljanje z njimi v zadnjih desetih letih bistveno izboljšalo. Obstaja pa še prostor za izboljšave! Menim, da zavedanje o tveganjih ne bo nikoli popolno, saj je zaznava ogrožanj izrazito subjektivno pogojena, z ustreznim usposabljanjem (zlasti vodilnih delavcev) pa se to zavedanje lahko bistveno izboljša. Posebna značilnost zavedanja tveganj je sorazmerna nepredvidljivost možnega ogrožanja, njene večje ali manjše verjetnosti. V večini primerov podjetja razmišljajo o visokih tveganjih kot o negotovih dogodkih nizke verjetnosti. Problem predstavlja tudi podcenjevanje ali precenjevanje tveganja ter pretirana prepričanost o pravilnosti lastne ocene tveganj.
-
Bi lahko izpostavili tri največje vrste tveganj v podjetjih in kakšna naj bo ustrezna preventiva za preprečevanje teh.
Tri največja tveganja v podjetjih, so po mojem mnenju naslednja:
- tveganje finančne izgube,
- tveganje ugleda podjetja in
- tveganje zaposlenih.
Finančna izguba bo posledica napačnih strateških usmeritev poslovanja podjetja, izguba zaradi finančnih in operativnih tveganj. Nanašala se bo na izpad dohodka, nizko socialno varnost zaposlenih in nizko organizacijsko kulturo podjetja.
Tveganje izgube ugleda podjetja je težko meriti, nanaša pa se na možnost negativnega javnega mnenja o podjetju. Povezuje se z drugimi tveganji (zlasti s strateškim in operativnim tveganjem). Obstaja možnost finančnih izgub (strank, trga, dohodka kot posledice izgube zaupanja obstoječih in potencialnih strank, dragi sodni postopki, likvidnostne težave, padec delnic ipd.). Tveganje ugleda deluje na dolgi rok.
Tveganje zaposlenih je v današnjem globalnem svetu dinamičen proces. Tveganje zaposlenih obravnavajo različne teorije s področja družbenih, ekonomskih psiholoških in varnostno korporativnih študij različno. Zaposleni je vsakodnevno izpostavljen različnim vplivom (delovno mesto je lahko vir konfliktnih razmerij in pomemben kriminogen dejavnik), ki lahko bolj ali manj ogroža poslovanje podjetja. V tem kontekstu lahko sodobno družbo primerjam s »hišo strahov in tekmovalnosti«!
Zaposleni (z vsemi svojimi potrebami, motivi, stališči in notranjimi osebnostnimi faktorji) pomeni ključni in kritični člen poslovanja podjetja, ker v njem združuje delo (psihološka pogodba s podjetjem), zaznava in nadzira tveganja, dela napake in popravlja napake. Zlonamerna napaka je odločitev posameznika in je iz podjetja ne moremo izločiti, lahko pa s preventivnimi ukrepi in postopki zmanjšamo njen škodljivi učinek (pripravljenost «nekaj dobrega delati« za podjetje).
Pričakuje se, da bo vedenje in delo zaposlenega v skladu z normami poslovanja podjetja. Kontroliranje in spreminjanje vedenja zaposlenih pa vsebuje več moralno etičnih vprašanj in pomislekov. Pomembno je zavedanje, da je stopnja zanesljivosti posameznika odvisna od stopnje njegove motiviranosti, usposobljenosti in pripadnosti podjetju.
Preventivne aktivnosti naj se nanašajo na:
- identificiranju pomanjkljivosti pri delu,
- krizna skupina za neprekinjeno poslovanje,
- odzivi na posamezne nenormalne situacije,
- razdelava scenarijev odzivanja in
- vadba primerov nenormalnih situacij.
-
Kako managerji in direktorji po vaši oceni razumejo pomembnost varnostne funkcije v podjetju?
Razumevanje vodstev podjetij o pomembnosti varnostne funkcije se izboljšuje, saj jih k temu vzpodbuja negotovost v družbi, poslovnem okolju in nove oblike kriminala. Kot mi je znano je veliko večjih podjetij v državi prepoznalo varnost poslovanja kot enega izmed ključnih področij poslovanja. Ob tem je pomembna povezava varnostnega sistema organizacije s poslovnimi cilji, upravljanje s tveganji pa so usmerjena v zmanjševanje tveganj na sprejemljivo raven. Poseben poudarek je namenjen obvladovanja kritičnih točk pomembnih poslovnih procesov in varnostni politiki znotraj posameznih kritičnih poslovnih procesov. Vse bolj se krepi spoznanje, da je podjetje kot dober gospodar odgovorno za varovanje poslovanja pred vsemi nezakonitimi in škodljivimi vplivi ter za ohranjanje kritičnih poslovnih procesov (z vidika zaupnosti, celovitosti in dostopnosti sredstev) ter da mora ponujati razumna zagotovila o tem lastniku podjetja. Zelo pomembno je seznanjanje zaposlenih z varnostno politiko.
Ob tem je zanimivo vprašanje varnosti kot poslovnega stroška. Čas v katerem živimo, žal ni naklonjen preventivnim aktivnostim. Kot na drugih področjih poslovanja s pojavlja zmanjševanje stroškov poslovanja, pojavlja se konflikt interesov (nižji stroški poslovanja -večja varnost poslovanja) in upadanje finančnih sredstev za preventivo. Pojavlja se vprašanje kako doseči največjo varnost poslovanja ob določenih izdatkih ali najmanjše izdatke ob določeni učinkovitosti. Izdelujejo se t. i. »cost – benefit« analize, ki kažejo razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženo stopnjo varnostjo. Ta analiza omogoča vpogled v stroške in njihovo zmanjševanje, naravnanosti v ukrepe in aktivnosti, ki bodo optimalno cenejši. Zanimivo je razmišljanje, da je varnostni ukrep uspešen, kadar stane manj kot druge možnosti, vključno z možnostjo, da ne storimo ničesar (vendar bo potrebno enkrat plačati, ali proaktivno ali po škodnem dogodku).
Pričakujem, da bodo vodstva podjetij usmerila svoje aktivnosti v načrtovanje varnostnega okolja, ki bo vplivalo na to, da bo moral možni storilec vložiti več truda (v smislu organizacije, udeležencev, aktivnosti, materialno – finančnih sredstev) v storitev škodnega dogodka. Menim, da je ob tem zelo pomembno varnostno vedenja zaposlenih. Preventivna filozofija naj bo usmerjena v ukrepe in aktivnosti, ki zmanjšujejo možni dobiček za storilca in povečujejo njegovo tveganje, da bo pri tem prijet.
-
Ali menite, da je poklic varnostnega managerja poklic prihodnosti? Ali je to funkcija, ki jo potrebujejo tudi podjetja v Sloveniji – zgolj velika ali tudi manjša?
Verjamem v družbeno delitev dela in tako obravnavam tudi poklic varnostnega managerja kot enega od mnogih drugih. Ta poklic pa ni samo poklic prihodnost, ampak je vse bolj potreben že sedaj. Po moji oceni, glede na število velikih in srednje velikih podjetij v državi, bi potrebovali okoli deset tisoč varnostnih managerjev. Od pomembnosti poslovanja in velikosti organizacije pa je odvisno ali se ta funkcija opravlja profesionalno v celoti ali le delno.
Pomen varnosti v podjetju je zelo širok, izkušnje pa kažejo, da je znanje o tem preveč razpršeno po posameznih organizacijskih enotah in v posameznih primerih je tudi premalo koordinacije aktivnosti ter dobrega pregleda nad obstoječim stanjem ter aktivnostmi za upravljanje tveganj. Trenutno stanje še vedno ni idealno oziroma še ni doseglo ustrezne kvalitete, a se stanje izboljšuje in v bližnji prihodnosti pričakujem, da bo stanje ozaveščenosti glede korporativne varnosti doseglo ustrezen nivo, ko bodo pokrita vsa varnostno pomembna področja in se bo strokovno znanje nadgrajevalo. Gre za izrazit interdisciplinarni strokovni pristop, z uporabo široka spektra znanj in sposobnosti s področja ekonomije, prava, kriminologije, varnosti, IT, logistike in psihologije. Postati uspešen varnostni manager pa zahteva znanje, delovne izkušnje in kompetentno osebnost.
Vsak posameznik ali organizacija, ki se s tem področjem profesionalno ukvarja, lahko doprinese k dvigovanju strokovne kvalitete in ugleda korporativno varnostnega managementa. Različnih mnenj in znanja ni nikoli preveč. Tudi razne strokovne dileme se rešujejo hitreje, če se managerji med seboj poznajo in skupaj rešujejo strokovne težave (kot primer dobre prakse). Že drugačen pogled na težavo in / ali problem lahko prihrani čas, stroške in lahko prispeva k ustrezni rešitvi.
Za varnost poslovanja moramo imeti vizijo in cilje v prihodnosti, zato bo v prihodnosti zanimiv pojav vse večjega števila robotov in druge umetne inteligence, ki naj bi po raziskavah za 42% zmanjšali sedanjo svetovno strukturo poklicev. Slepec je rekel: »Bomo videli«!
-
Kakšen je vaš pogled na varnost v Sloveniji in Evropi? Kakšna so največja tveganja s katerimi se bomo morali kot državljani Evrope soočiti v bodoče?
»Globoka modrost je zavedati se težav, preden nastopijo, zavedati se nevarnosti, preden se pojavi, …..“ je rekel znani Sun Tzu, ta misel še danes velja.
Sodobno mednarodno okolje je kompleksno in nepredvidljivo. Vse to se odraža tudi v grožnjah in tveganjih, ki so na eni strani povezana z ekonomskim ogrožanjem nacionalne varnosti države, na drugi strani pa s kriminalnimi aktivnostmi (globalni viri ogrožanja vplivajo na nastanek tudi drugih varnostnih groženj).
Indikatorji ekonomskih tveganj prebivalcev Evrope so povezani z deležem prebivalstva pod pragom revščine, nizkim indeksom človekovega razvoja, visoko stopnjo brezposelnosti, visoko stopnjo zadolženosti podjetij in držav, nedelovanjem kritične infrastrukture ipd. Navedeni dejavniki lahko v zaostrenih notranjih in mednarodnih razmerah povzročijo socialne nemire, nestabilnosti ali odkrite konflikte in tako postanejo relevantna varnostna grožnja.
Varnostna ogrožanja v Evropi bodo zlasti na področju ilegalnih migracij, trgovine z drogo, ponaredkov gotovine, kraje intelektualne lastnine ipd.
Zaenkrat je Slovenija varna država (kar dokazujejo domače in tuje raziskave) ter je »otok miru v Evropi«, na žalost pa jo nove nevarnosti (kriminalna mobilnost, gospodarska kriza, razne migracije, vsesplošna sprejetost valute evro, socialna negotovost, droge, terorizem, javni protesti ipd.) vse bolj ogrožajo. Indeks možnosti pojava terorizma v Sloveniji je zaenkrat majhen. Po številu kaznivih dejanj na en milijon prebivalcev je ta indeks v spodnji tretjini evropskih držav.
Latinski pregovor pravi, da nikomur ni prepovedano delati sebi v korist, dokler ne škoduje drugim. Pojavlja se vse več »prijateljev tujega denarja«, zato morajo podjetja za povečanje varnosti posvetiti posebno pozornost načrtovanju delovnega okolja (ustrezno planiranje, organiziranje, kadrovanje in kontrola) ter obvladovanju tveganj. Pomembno je, da se zaposlene izobražuje, kako ravnati v primeru nenormalne situacije in vadbi teh scenarije (vključujejo naj tudi »cepljenje« proti stresu!).
-
Omenili ste, da radi igrate šah. Bi preigravanje različnih potez in predvidevanje koraka »nasprotnika« ključno tudi v poslu? Imata šah in posel več vzporednic?
Moj daljši zgodovinski spomin me opozarja na pomembno vlogo Slovencev v kraljevski igri šaha kot simbolu intelektualne dejavnosti in igri neverjetnih nasprotij. Nekdanja Jugoslavija je bila dolga desetletja, za Sovjetsko zvezo, druga šahovska velesila na svetu. To pomeni, da imamo Slovenci močan šahovski potencial v sebi, ki ga lahko koristno uporabimo tudi na poslovnem področju. Vprašanje je, kaj odlikuje dobrega menedžerja in dobrega šahista? To je učinkovitost njihovih dejanj! Uspeh pa je vselej odvisen od znanja in kakovosti sprejete odločitve.
Šah in posel imata po mojem mnenju veliko skupnih primerjav. Šah in posel konkretno kažeta na »zemljevid naših osebnih sposobnosti«, nam pomagata pri sprejemanju najboljših odločitev, analiziranju in predvidevanju aktivnosti drugih, zaupanju lastni intuiciji, pomagata nam pogumno premagovati ovire na poslovni ali življenjski poti in verjeti, da bomo postali boljši, ne glede na trenutni rezultat našega dela (»Kdor nikoli ne izgubi, ne more napredovati«, je menil bivši svetovni prvak Lasker). Skrivnost je v tem, da ima vsak posameznik lastno in edinstveno pot do uspeha, kot je vsak posameznik edinstven in neponovljiv genetični eksperiment, njemu ni enakega. Najbolj pomembno je razumevanje situacije (na žalost vemo več, kot razumemo) in uporaba logičnega miselnega aparata, ko sprejemamo odločitve. Šah odraža tisto, kar posameznik misli. Kot je poslovno okolje nepredvidljivo (kaj pa, če..?), tako je tudi za šah značilna nejasna situacija (kaj mi nasprotnik grozi?), ki se hitro spreminja. Iskati šablon pri igranju šaha in poslovanja nima pravega učinka! Nesposobnost prilagajanja trenutni situaciji in »peklenski krog« časovne stiske pa ima lahko bolj ali manj hude posledice.
Bivši svetovni prvak Kasparov razlaga kako življenje oponaša šah, kako naj orodja šaha uporabimo, da bomo postali bolj uspešni v poslu in življenje. Menil je, da je poslovni svet v primerjavi s šahom sicer bistveno obsežnejše področje, šah pa je odsev družbenih sprememb.
Vse zgoraj navedeno kaže na to, da imamo Slovenci velik intelektualni potencial, v njegovi praktični uporabi na poslovnem področju pa smo še premalo uspešni. Vprašanje je, zakaj?