Nedavno je izr. prof. dr. Mitja Jeraj obiskal Združene države Amerike, kjer je predaval na naši partnerski instituciji, Northwood University v Michiganu.
V primerjavi z evropskimi univerzami je očitna razlika v pristopih k izobraževanju in povezovanju z industrijo. Izr. prof. dr. Jeraj nam je zaupal svojih 5 ključnih opažanj o razlikah med univerzami v ZDA in pri nas.
1. Transfer akademije v prakso je v ZDA veliko bolj izrazit, saj z izobraževalnimi institucijami neposredno in dolgoročno sodelujejo podjetja, ki na tak način inkubirajo bodoče kadre in poskrbijo, da študentje že med študijem pridejo do uresničljivih predlogov za izboljšanje poslovanja podjetij. V Sloveniji se v povprečju še vedno daje prevelik poudarek teoriji, ki jo v stroko le stežka implementiramo. Tudi zaradi tega se v ZDA zgrinjajo študenti iz celega sveta, v Sloveniji pa moramo za tako stanje še veliko narediti in spremeniti.
2. Fleksibilnost študija je zagotovo pomembna razlika, saj si študenti v ZDA v večji meri lahko sami izbirajo predmete in si na tak način prilagajajo urnik, poleg tega pa je lažji prehod med institucijami kot pri nas, kjer imamo bolj standardiziran sistem z možnostjo izbire samo izbirnih predmetov. Na tak način se v ZDA študente spodbuja k inovativnemu iskanju rešitev, k samostojnosti in se jih funkcionalno pripravlja na razumevanje ustroja pravil in vlog.
3. Vstop na fakulteto: celoten sprejemni postopek in stroški, ki so povezani s študijem (šolnina, kampus, zavarovanja ipd.) so v ZDA neprimerljivo višji, kar lahko za študente predstavlja veliko oviro pri izbiri študija in fakultete. Pri sprejemnih postopkih morajo kandidati študentje priložiti veliko več dokazil in potrdil kot pri nas, kjer v večini zadostuje uspeh v srednji šoli.
4. Centralizacija študentskega življenja, saj v ZDA večina študentov živi v velikih kampusih, ki so mesta v mestu in kjer se lahko študentje multidisciplinarno povezujejo in generirajo nove ideje ter raziskujejo poslovne priložnosti. V Sloveniji je večina študentov voznikov, nekaj pa jih živi v razdrobljenih študentskih naseljih in pri zasebnikih, kar onemogoča interakcijo na optimalnem nivoju.
5. Koncept biti najboljši se v ZDA kaže s spodbujanjem najboljših študentov, podjetnikov, kulturnikov, najboljših športnikov in drugih posameznikov, ki odstopajo pozitivno od povprečja. Pri nas se v povprečju te odlike načeloma birokratsko upoštevajo, v praksi pa je izpeljava drugo vprašanje.
Po tem, ko je izpostavil te ključne razlike, smo profesorja Jeraja povprašali, kateri ameriški pristop k učenju bi po njegovem mnenju lahko izboljšal kakovost izobraževalnega sistema v Sloveniji.
»Sodelovanje z izbrano institucijo skozi celotno študijsko obdobje.«
To bi omogočilo, da bi teoretična znanja preverjali in poglabljali v podjetjih ali podjetniških inkubatorjih, kot je GEA College Inkubator, kjer bi študentje razvijali svoje poslovne priložnosti v obliki, ki omogoča večjo verjetnost uspeha na trgu.
»Sicer imajo mnogi programi v Sloveniji kot del kurikuluma študijsko prakso, ampak to ne zadošča izzivom kakovostnega izobraževanja,« je dodal.
»Tak pristop bi povečal motivacijo študentov in jih bolj pripravil na profesionalni svet. Študenti bi skozi študij razvijali pomembne kompetence in veščine, ki bi povečale njihovo zaposljivost. Na tak način se ne bi več tolikokrat slišalo iz obeh strani, da študentje, ko pridejo iz fakultet, nimajo nikakršnih uporabnih znanj, ampak bi se dodana vrednost na zaposlenega v kratkem obdobju bistveno povečala in se približala najbolj razvitim državam v EU. S tem povezano bistveno vprašanje pa mora biti, kaj je namen študija in kaj so cilji vsakega posameznika, ko se vpiše na študijski program,« je poudaril izr. prof. dr. Jeraj.