Z raziskavami do poguma in odgovornosti – obisk Janje Božič Marolt

»Delajte s srcem, uravnavajte pa se z glavo.« je zaključila svoj navdihujoč obisk direktorica in ustanoviteljica Mediane, Janja Božič Marolt.

V začetku marca nas je na GEA College obiskala izjemna podjetnica, raziskovalka in vizionarka Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev – Mediana. Že več kot tri desetletja soustvarja prostor tržnih raziskav v Sloveniji in tujini, svojo strast do raziskovanja pa je z izjemno karizmo in iskrenostjo prenesla tudi na naše študente.

Obisk ni bil le predavanje – bil je energičen preplet znanja, izkušenj in etičnih premislekov o svetu, prepolnem podatkov. Dotaknila se je ključnega vprašanja: ali znamo v tej množici številk in grafov res slišati trg?

Raziskave kot kompas podjetništva

Z nami je delila svojo osebno pot – od trenutka, ko je pustila varno službo, da je sledila viziji raziskovanja, do danes, ko vodi eno najuglednejših raziskovalnih podjetij pri nas. Poudarila je, da vsaka raziskava stane manj kot napačna poslovna odločitev in da je razumevanje trga eden temeljnih stebrov uspešnega podjetja.

Njena pripoved ni ostala pri teoriji. Z mnogimi primeri iz prakse je prikazala, kako raziskave konkretno vplivajo na razvoj izdelkov, preprečujejo zgrešene investicije in oblikujejo učinkovite marketinške strategije.

Etika, podatki in prihodnost

Poseben poudarek je namenila etiki raziskovanja, nujnosti anonimizacije podatkov in spoštovanju respondenta – človeka na drugi strani vprašalnika. Kot dolgoletna članica združenja ESOMAR verjame, da brez zaupanja in spoštovanja ni verodostojnih rezultatov.

Zanimivo je izpostavila, kako umetna inteligenca spreminja svet raziskav. A jasno poudarja: »AI še ni sodelavec, je pomočnik. Ključno je znanje raziskovalca, ki ve, kaj, zakaj in kako interpretirati.« Čeprav avtomatizacija že omogoča hitrejše zbiranje podatkov, bo prihodnost terjala več vlaganja v analizo in svetovanje, ne zgolj v zbiranje informacij.

Navdih za prihodnje podjetnike

Študente je spodbudila k radovednosti in kritičnemu razmišljanju. »Poglejte okoli sebe. Poiščite izziv, ki še ni dovolj dobro rešen. Če v njem najdete strast, vlagajte vanj čas, znanje in srce,« je svetovala.

Obisk gospe Marolt je bil opomnik, da je raziskovanje več kot le statistika – je umetnost postavljanja pravih vprašanj, ki omogoča prave podjetniške odločitve. In da v svetu, kjer podatkov ne manjka, šteje predvsem tisti, ki zna prisluhniti ljudem za njimi.

Kratek intervju z Janjo Božič Marolt

Kaj menite, kako umetna inteligenca že vpliva in bo vplivala na raziskavo trga, vaše poslovanje in marketinške strategije?

“Umetna inteligenca zaenkrat še ni naš sodelavec ali sodelavka, je pa pomočnik oz. pomočnica. Ta hip nam prihrani nekje od 5 do 10 % časa za transkripte, za prevajanje, za preverjanje idej, za raziskovalne izzive, raziskovalne načrte itn., sixcer pa je na splošno, globalno ni še v uporabi v tej meri, da bi nadomestila raziskovalce. Pravi, da je globalno mnenje združenja raziskovalcev je, da se bo struktura cene v bližnji prihodnosti za raziskave spremenila do te mere,  da se danes velik delež sredstev investicij za raziskave, danes namenja za zbiranje podatkov, manj za analizo in svetovanje, medtem ko bo v bližnji prihodnosti manj sredstev namenjenih zbiranju podatkov, več sredstev pa analizi in svetovanju. Umetna inteligenca je nujen pripomoček, tako kot je bil sprva konj, avtomobil, letalo, da si prišel iz točke A do točke B ali če rečem, iz osebnega anketiranja  v telefonsko in na koncu v spletnon anketiranje. To je neminovno pripomoček, ki bo v vsej večji uporabi, ampak s kritičnim razmišljanjem in z dovolj znanja na strani raziskovalcev, da vedo v kolikšni meri, čemu verjeti in kako uporabiti. Tako, da ja umetna inteligenca, ampak brez ljudi in strokovnjakov z znanjem, niti v svetu raziskovanja naj ne bi šlo še danes oz. jutri. Pojutrišnjem pa verjetno ja.”

Kaj bi svetovali študentom?

“Predlagala bi jim, da se razgledujejo po svetu in v bližnji okolici s čim, kako, na kakšen način bi lahko rešili izziv, ki morda še ni rešen ali pa ni rešen dovolj dobro. Se pravi odprtih oči hodit po svetu, zato da najdejo pravo podjetniško idejo, ampak tisto idejo za katero so pripravljeni investirat sebe, svoj čas, da ne rečem svoje življenje, da jo pripeljejo do konca s strastjo in s čim večjimi dobički in čim manjšimi stroški. Da pa bi lahko bili stroški razvoja manjši, pravi, da bi morala vsaka tržna raziskava stati manj kot zgrešena investicija.”

Kot zaključno misel je dodala: “Delajte s srcem, uravnavajte pa se z glavo.”