Zakaj študij Upravljanje s tveganji in korporativna varnosti?
Avtor: doc. dr. Brane Bertoncelj
V konkurenčnem »pitbulovskem« poslovnem okolju so uspešne tiste organizacije, ki so se čim hitreje prilagodile novim razmeram in uspešno upravljale s tveganji. Organizacije se soočajo z notranjimi in/ali zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na negotovost in nepredvidljivost razmer ter na doseganje ciljev poslovanja. Pomembno je, da organizacije poskušajo tveganja zmanjšati na še sprejemljiv nivo. Zagotoviti je namreč treba obvladovanje tveganj do te mere, da nimajo pomembnega učinka na osnovne poslovne procese. Zaradi navedenega je potrebno več vlagati v stalno izobraževanje in dograjevanje znanj ter veščin zaposlenih, ki se ukvarjajo s tveganji. Procesi zagotavljanja korporativne varnosti so nedeljiva celota modela upravljanja organizacij, ki se izraža skozi korporativno upravljanje in korporativno družbeno odgovornost. V številnih organizacijah se neučinkovito lotevajo obvladovanja tveganj, kar uničujoče vpliva na poslovanje in na konkurenčnost (Lam, 2014). Nekateri avtorji se zavzemajo za izobraževalne programe, ki celoviteje dajejo znanja za obvladovanje ranljivosti, ogroženosti in tveganj (Flammini, 2012, Gritzalis, 2018).
Korporativna varnost je orodje vodstev organizacij za identifikacijo potrebnih aktivnosti za upravljanje varnostnih tveganj. S preprečevanjem finančnih škod in izgube dobrega imena organizacije bo varnostni manager, skupaj z drugimi službami, ustvarjal pogoje za uspešno poslovanje in doseganje razvojne strategije organizacije.
Odločitev za smer študija je ena od najpomembnejših odločitev v življenju. Vsak študent se mora vprašati: kaj bi rad delal v življenju, kaj me veseli in zanima, kako bo videti moje življenje čez 10 let, v kateri stroki bom z veliko verjetnostjo dobil službo ipd. Pomembno je, da vemo, kaj hočemo v življenju. Brez ciljev in načrtov bodo naša pričakovanja v življenju ostala le sanje. Čudno je, da v posameznem primeru posameznik porabi več časa za načrtovanje počitnic, kot pa za načrtovanje lastne karierne poti. Želje nas zanimajo in hrepenimo po njihovi izpolnitvi, a cilji nas vznemirjajo in silijo v ukrepanje. Največje zagotovilo za uspeh je »intenzivnost namena». Pomembno je, da vemo, kaj hočemo v življenju. Ob tem se moramo tudi zavedati cene truda, ki jo bomo za uresničitev svojega cilja namenili. To bo pot osebne rasti, uresničevanja osebnih potencialov, kompetenc in kakovostnejšega življenja.
Študij Upravljanje s tveganji in korporativna varnosti omogoča upravljanje poslovno-varnostnih razmer v gospodarstvu, kritični infrastrukturi, industriji, državnih organih in v civilni družbi. Je študij za poklic prihodnosti in nadgradnja širokega poslovnega znanja. Študij omogoča pridobitev znanja z analizo teoretičnih in metodoloških konceptov ter prenos in uporabo tega znanja v prakso in reševanje problemov. Je multidisciplinarno zasnovan, saj gre pri zagotavljanju varnosti za izrazito kompleksne procese, ki zahtevajo znanje različnih strokovnih disciplin. Ne odraža samo slovenskih potreb, ampak je primerljiv s programi uglednih evropskih in ameriških organizacij, ki izobražujejo na področju varnosti. Je tudi osnova za doseganje certifikata Certified Protection Professional (CPP), ki velja za »zlati standard» za strokovnjake za upravljanje varnosti in je globalno priznan.
Če bi potrebe po varnostnih managerjih prenesel na današnji trg dela, ugotavljam veliko podhranjenost na področju znanja (edina stvar na svetu, ki je pravilno razporejena je znanje; vsak ga ima dovolj!). Vsaka velika organizacija in organizacije na področju kritične infrastrukture v Sloveniji bi po mojem mnenju morala imeti vsaj enega varnostnega managerja, ki bi bil sposoben na strateški ravni upravljanja vzpostaviti sistem upravljanja varnosti, v okviru tega pa tudi proces upravljanja tveganj. V letu 2017 je bilo v Sloveniji evidentiranih 195.756 organizacij, ki so zaposlovala 881.920 posameznikov in skupno ustvarila 108.840 milijonov EUR prihodka (SURS, 2017). 346 velikih organizacij (nad 250 zaposlenimi) so v letu 2017 zaposlovale 270.739 posameznikov in ustvarile največji delež prihodka (38.703 milijonov EUR). Če upoštevamo še srednje velike organizacije, obstajajo velike potrebe po izboljšanju kadrovske strukture odgovornih, ki upravljajo z varnostjo in s tveganji (po oceni preko 500), kar je velik potencial za zaposlovanje korporativno varnostnih managerjev in strokovnjakov v bodoče. Zato menim, da bo študij upravljanja tveganj v prihodnosti eno od tistih področij, kjer bo obstajala velika potreba po neprekinjenem usposabljanju ustreznih strokovnjakov.
Med mnogimi zanimivimi izzivi, s katerimi se srečujemo, je pomembno razumevanje prihodnje tehnološke revolucije, ki vključuje preobrazbo celotnega človeštva. Znašli smo se na pragu četrte industrijske revolucije (nekateri govorijo že o peti industrijski revoluciji), ki bo temeljito spremenila naš način življenja, dela in medsebojnega razumevanja. Ta se ne more bo po razsežnosti, obsegu in zapletenosti primerjati z ničemer, kar je človeštvo do sedaj doživelo.
Četrta industrijska revolucija bo pomembno vplivala na naravo razmerij med državami in mednarodno varnost. Tehnologija bo omogočila višjo učinkovitost, kar večina tudi hoče. Poleg tega pa večina želi čutiti, da niso zgolj del procesa, ampak nečesa, kar je večje od njih samih. Varnost je tema, o kateri se v javnosti in sektorjih izven vlad ne razpravlja dovolj. Kritična nevarnost je, da lahko visoko povezani svet naraščajoče neenakosti vodi k družbenim nemirom, kar lahko povzroči nasilne ekstremizme. Spremenila se bo tudi narava varnostnih groženj. Kot je napisal pesnik Rainer Maria Rilke (Pisma mlademu pesniku, 1929), »…Tako vstopa prihodnost, da bi se v nas spremenila, dolgo preden se zgodi». Vse je torej odvisno od nas.
Četrta industrijska revolucija že ustvarja nove poklice, nekatere je že razvrednotila, po mojem mnenju pa se bo vloga in pomen varnostnega managerja še povečala.
Glavne ovire pri odločnejšem pristopu na nove razmere so pomanjkanje razumevanja vplivnih sprememb v organizacijah, neustrezne kadrovske strategije, omejitve virov poslovanja in pritiski na kratkoročno dobičkonosnost. Posledično obstaja nesorazmerje med obsežnostjo prihodnjih sprememb in razmeroma marginalnimi ukrepi, ki jih organizacije sedaj sprejemajo kot priprava na te spremembe. Potrebuje se nov pristop, s katerim bi proučili lastne potrebe po kadrih in preprečili možne neželene izide.
Kljub morebitnemu ugodnemu vplivu tehnologije na gospodarsko rast je nujno treba obravnavati tudi potencialne neugodne vplive na trg dela. Strahovi glede vpliva tehnologije na delovna mesta niso novi. Že leta 1931 je ekonomist John Maynard Keynes (Economic Possibilities for our Grandchildren, v delu Essays in Persuasion, 1931) na odmeven način svaril pred obsežno tehnološko brezposelnostjo »zaradi našega odkrivanja načinov za gospodarnejše delo, ki prehiteva odkrivanje novih načinov za koriščenje delovne sile». Njegove napovedi se takrat niso izkazale za resnične, kaj pa če se bodo tokrat?
O predavatelju:
Doc. dr. Brane Bertoncelj je diplomiral je na Visoki tehniški šoli v Mariboru, smer gradbeništvo in na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo, smer obramboslovje. Magistriral je na Filozofski fakulteti s področja psihologije in doktoriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani s področja obramboslovja. V svoji karieri je opravljal več različnih vodstvenih funkcij in se ukvarjal z vprašanji nacionalne varnosti, korporativne varnosti in poslovanja z gotovino. Od leta 1998 do 2014 je bil direktor oddelka Gotovinsko poslovanje Banke Slovenije in odgovoren za prevzem evrogotovine v RS. Sedaj je v pokoju.
Bil član odbora BANCO Evropskega sistema centralnih bank pri Evropski centralni banki, član mednarodnega odbora za preprečevanje ponarejanja gotovine CBCDG (Central bank counterfeit deterrence group) in predsednik Komisije za izdajo priložnostnih kovancev v RS.
Sedaj je predavatelj na magistrskemu študiju »Upravljanje s tveganji in korporativna varnost« Gea College in vabljeni predavatelj nekaterih fakultet Univerze v Ljubljani, Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije, v bankah in večjih organizacijah.